Tiskane izdaje
Posebej za to ustanovljena komisija pa si bo prizadevala najti zakonite lastnike omenjenih umetnin, sta po pisanju tujih tiskovnih agencij pojasnila Schäublin in nemška ministrica za kulturo Monika Grütters.
Skupaj s pravosodnim ministrom Bavarske Winfriedom Bausbackom sta tudi podpisala dogovor o nadaljnjem ravnanju z Gurlittovo zapuščino. Nemčija se je zavezala, da bo prevzela stroške, povezane z vračanjem umetnin, za katere se bo izkazalo, da so bile zaplenjene v času nacizma.
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v Münchnu odkrtilo okoli 1300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Kasneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v avstrijskem Salzburgu odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov.
Gurlitt, ki je umrl maja letos v starosti 81 let, potem ko je bil že mesece hudo bolan, je svojo zbirko z oporoko zapustil Umetnostnemu muzeju v Bernu. Zbiratelj, ki je živel v osami in ni imel bližnjih sorodnikov, je trdil, da je zakoniti lastnik umetnin. Strokovnjaki po drugi strani menijo, da so več sto del iz njegove zbirke nacisti zaplenili njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta.
