Prvi vesoljni arhitekt: Herman Potočnik Noordung

Razstava, ki je na ogled v zagrebški Galeriji Klovićevi dvori do 8. marca, osvetljuje delo pionirja »vesoljske arhitekture«

Objavljeno
18. december 2014 13.24
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura

Gre za prenos razstave, ki je bila letos jeseni na ogled v slovenskem paviljonu v Arsenalu v okviru 14. beneškega arhitekturnega bienala, katerega kustos je bil Jurij Krpan. Projekt sta zasnovala Miha Turšin in Dragan Živadinov v sodelovanju z Dunjo Zupančič, Špelo Petrič, Petrom Krečičem in Tanyo N. Zhelnina.

Imenoval se je Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura, nanašal pa se je na zgodovino prisvajanja vesolja, ki je od nekdaj tudi zgodovina arhitekture, povezana predvsem z znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. V zadnjih desetletjih je postal prostor v vesolju poseljen z različnimi objekti od satelitov do vesoljskih postaj. Takšna človeška »naselja« opravljajo različne funkcije v okolju, ki je preživetju človeku neprijazno.

Potočnik je že v knjigi Problem vožnje po vesolju leta 1929 reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti. Razstava tematizira tudi Potočnikov vpliv po izidu njegove knjige, narejena pa je bila skupaj s Zvezdnim mestom, centrom za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin, ki leži zraven Moskve. Zvezdno mesto je namreč most med Noordungom in Mednarodno vesoljsko postajo, ki je edina poseljena vesoljska arhitektura v zemeljski orbiti.

V projektu sta Živadinov in Turšič, ki skupaj z Dunjo Zupančič skrbita za Ksevt (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju, izpostavila znanstveno-tehnološke rešitve tega osvajanja vesolja za umetniške cilje. Vesolje je namreč ponudilo nov pogled na umetnost in nove umetniške interpretacije, kaj je in kaj človeku predstavlja.