Gre za prenos razstave, ki je bila letos jeseni na ogled v slovenskem paviljonu v Arsenalu v okviru 14. beneškega arhitekturnega bienala, katerega kustos je bil Jurij Krpan. Projekt sta zasnovala Miha Turšin in Dragan Živadinov v sodelovanju z Dunjo Zupančič, Špelo Petrič, Petrom Krečičem in Tanyo N. Zhelnina.
Imenoval se je Problem vožnje po vesolju – Supre:arhitektura, nanašal pa se je na zgodovino prisvajanja vesolja, ki je od nekdaj tudi zgodovina arhitekture, povezana predvsem z znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. V zadnjih desetletjih je postal prostor v vesolju poseljen z različnimi objekti od satelitov do vesoljskih postaj. Takšna človeška »naselja« opravljajo različne funkcije v okolju, ki je preživetju človeku neprijazno.
Potočnik je že v knjigi Problem vožnje po vesolju leta 1929 reševal ključne probleme bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti. Razstava tematizira tudi Potočnikov vpliv po izidu njegove knjige, narejena pa je bila skupaj s Zvezdnim mestom, centrom za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin, ki leži zraven Moskve. Zvezdno mesto je namreč most med Noordungom in Mednarodno vesoljsko postajo, ki je edina poseljena vesoljska arhitektura v zemeljski orbiti.
V projektu sta Živadinov in Turšič, ki skupaj z Dunjo Zupančič skrbita za Ksevt (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij) v Vitanju, izpostavila znanstveno-tehnološke rešitve tega osvajanja vesolja za umetniške cilje. Vesolje je namreč ponudilo nov pogled na umetnost in nove umetniške interpretacije, kaj je in kaj človeku predstavlja.