Raziskovanje tihega ozadja kreativnega delovanja

Razstava Sebe v žepu v Galeriji sodobne umetnosti Celje je vpogled v »dnevnike« osmih umetnikov.

Objavljeno
18. julij 2016 17.59
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Sebe v žepu je razstava osmih del osmih umetnikov, ki so povezani s Celjem, delujejo pa tudi v mednarodnem prostoru. Kot je zapisala kustosinja razstave Maja Antončič, so v ospredju »raziskovanje tihega ozadja kreativnega delovanja in intimni temelji nekaterih umetnikov«.

Avtorji, s svojimi deli se predstavljajo Polona Dolžan, Jani Pirnat, Ana Straže, Mia Špindler, Kyle Milne, Ana Baraga, Jure Cvitan in Gašper Piano, so dejavni v različnih umetniških poklicih. Zaznamuje jih kreativnost, ki se »močno dotakne življenja samega, notranjih psiholoških obličij ali kontinuiranega zanimanja za 'stvari', katere sprva niso bile nujno osnova za nastanek umetniškega projekta. Kakšne jezike ustvarjalnosti torej iščejo umetniki, kadar niso enoznačno omejeni s svojo profesionalno prakso?« se je pri izboru in celo spodbudi za formiranje umetniških del spraševala Antončičeva.

Izbrala je dela, ki skrivajo intimno vzdušje nekakšnega dnevnika umetnika. Gre za portrete osebnih interesov, izkušenj, vtisov ali občutij, v katerih se kaže raziskovanje lastne osebne zgodovine, beleženje vsakdanjika in mapiranje prostorov.

Od receptov, plutovinastega drevesa do branja poezije

»Dnevnik« Polone Dolžan nastaja na kuharskem blogu Shit I've Eaten. Kot piše Antončičeva, Dolžanova na eni strani poudarja neponovljivo izkušnjo in jo z nami deli, na drugi pa z instalacijo kaže na izgubo užitka ob ponavljajočem se urniku prehranjevanja.

Blog je na začasnem bivanju na Japonskem pisal tudi Jani Pirnat, ki je svoje občutke zabeležil tudi s fotografijo in videom. Na razstavi se predstavlja z avtoportretno animacijo.

O prostorih začasnega bivanja razmišlja tudi Ana Straže, ki že nekaj let sistematično fotografira sobe, kjer prenočuje, kadar potuje. Njene razglednice so prav posebni dnevniki, njihovi urejenosti pa stojijo nasproti posnetki s spletno kamero. Na razstavi se v instalaciji Beleženja izmenjujeta statičnost spomina in gibljivost vsakdana.


Ana Straže, Postcards, 2008-2016. Foto: Arhiv Galerija sodobne umetnosti

Mia Špindler se ukvarja z vprašanjem, kako obdržati spomin(k)e, ki jih ne moremo fizično zbrati. Špindlerjeva odgovarja s tehniko frotaž, s katero lahko zaobjame fizično naravo predmetov.

Kyle Milne se ukvarja s pojmom strahu, zdravljenje predstavlja gora. To vizualizira z abstraktnim zemljevidom, povezanim s tekstom.

Jure Cvitan predstavlja delo, ki je še vedno v nastajanju. Postavil je drevo iz plutovinastih zamaškov, želja pa je, da bi z zamaški oblekel točno določeno drevo plutovca na Korziki.

Ana Baraga se v delu Postajam žival ukvarja z razsežnostmi ilustracije, vsebuje pa osebni ritual iskanja živalskega totema in nabora najrazličnejših vzorcev, materialov in občutkov. Totemsko nošo sestavljata materialna in duhovna plat, s tekstilnim in grafičnim dizajnom, fotografijo in poezijo pa ritual nošenja še nadgrajuje. Iskanje stika z naravo z ilustracijo in oblikovanjem je postaja njen dnevnik, delo, ki je preraslo v diplomski projekt, pa je na razstavi le delno predstavljeno.

Gašper Piano se predstavlja z videom Skinned Knee - visual poetry for lonely souls, v katerem njegovo poezijo berejo prijatelji, ki so ga v nekem obdobju bivanja v tujini spremljali, navdihovali ali z njim sodelovali.

Razstava bo na ogled do 28. avgusta.