Se bo Damien Hirst v Benetkah utopil ali rešil?

Britanski umetnik osuplja občinstvo s spektaklom o izmišljenem zakladu s potopljene ladje.

pet, 21.04.2017, 12:00

Kontroverzni britanski umetnik Damien Hirst po desetletju, odkar gre njegova kariera umetniško in komercialno navzdol, spet razstavlja. Razstava­ v Benetkah naj bi mu vrnila status zvezdniškega umetnika,­ ki je pred krizo svoja dela ­prodajal za milijone.

Damien Hirst spet osuplja občinstvo z novim ciklom umetniških del Zakladi iz ladijske razbitine ­Neverjetnega (Treasures from the Wreck of the Unbelievable), ki so razstavljena v obeh muzejih francoskega zbiralca Françoisa Pinaulta v Benetkah: v palači Grassi in muzeju Punta della Dogana. Na pet tisoč kvadratnih metrih je razstavljenih sto devetdeset del. V bistvu gre za spektakel na temo postresničnega sveta, sestavljen iz ogromnih skulptur, ki predstav­ljajo tovor domnevno potopljene ladje.

Ladja naj bi se potopila v 2. stoletju nedaleč od obale vzhodne Afrike, razstavo pa spremljajo tudi lažni dokumentarni zapisi o reševanju zaklada, ki naj bi pripadal osvobojenemu sužnju in zbiralcu Cifu Amotanu II. Zaklad je ležal na dnu morja do leta 2008, ko so ga odkrili potapljači. Nekateri so hitro povezali izmišljenega lastnika in postresničnost z Donaldom Trumpom.

Hirst je začel ustvarjati ta cikel pred desetimi leti, torej pred zadnjo predsedniško kampanjo v ZDA in preden se je Velika Britanija odločila za izstop iz Evropske unije. O svojem delu in aktualnih političnih razmerah je povedal: »Če ste umetnik, je vaša dolžnost komentirati svet, v katerem živite, toda zdaj, ko lažnivci vodijo naše vlade, je veliko lažje verjeti v preteklost kakor v prihodnost.«

Gigantske skulpture

Veliko njegovih del v Benetkah je res osupljivih, kot na primer osemnajstmetrski demon brez glave s posodo v roki, ki je zavzel celotno dvorišče palače Grassi. Hirsta je za to skulpturo, ki deluje kot bronasta, v resnici pa je iz epoksi smole, navdihnila risba Williama Blaka iz zbirke v muzeju Tate. Predstavlja Hirstovo verzijo Kolosa z Rodosa, ki naj bi bila nekoč ulita v bron. V muzeju Punta della Dogana je sedemmetrska grška bojevnica, ki obstopa medveda in ima meč v vsaki roki.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor