Tiskane izdaje
Predvčerajšnjim zvečer je bele stene Vodnikove domačije zapolnila domišljija 22 glav slovenskih likovnih ustvarjalcev. Inštitut Divja misel je namreč organiziral prvo prodajno razstavo, ki je posvečena izključno ilustraciji. Skrbno izbrana ilustratorska dela bodo na voljo vse do konca leta, do nedelje bodo pri prodaji prisotni tudi avtorji sami.
Ilustracija je vsekakor zvesta knjižna sopotnica, a danes obstaja v veliko širšem kontekstu, pojavlja se namreč vsepovsod; krasi embalaže, plakate, časopisne in spletne strani. V zadnjih letih se je iz nekoliko odrinjenih kotov likovne umetnosti in izpod sence knjige uspela postaviti na lastne noge, kot samostojno umetniško delo, ki pripoveduje svojo lastno zgodbo.
Dela Jureta Engelsbergerja na sejmu ilustracij. Foto: Jure Eržen/Delo
Poleg Slovenskega bienala ilustracije, galerije Sončnica, ki je specializirana za otroško ilustracijo ter posameznih razstav tudi idejo za organizacijo letošnjega sejma vzpodbudila visoka kakovost del slovenskih ilustratorjev. »Ilustracije niso samo del knjig ali razstav v galerijah, temveč so lahko izvrstna darila ter umetnine, ki krasijo domove,« je dejala Petja Grafenauer, doktorica zgodovine umetnosti in kustusinja sejma.
Bogata tradicija slovenske ilustracije
Slovenija se lahko pohvali z izjemno ilustratorsko tradicijo, ki zvesto spremlja knjižno besedilo. Bila je zraven, ko so protestanti pisali prve knjige, izjemen lesorez je krasil platnice Dalmatinove Biblije, mojstrski bakrorezi so se ohranili tudi znotraj bogate zapuščine Janeza Vajkarda Valvasorja, čeravno so bili ilustratorji v veliki meri tujci. Slovenski ilustratorji so svoj razcvet doživeli v 19. stoletju.
Slikarji, ki so pripadali klubu Vesna, so ilustracijo postavili v domišljijski svet prvih pravljic Frana Milčinskega. Njihova dela so se že od vsega začetka lahko kosala z evropskimi standardi, ilustratorske dejavnosti ni zmogla zaustavila niti druga svetovna vojna. A ob besedi ilustracija se pred očmi večine izrišejo podobe zlate dobe t. i. slovenskih pravljičark: Maček Muri Jelke Reichman, živalski vrt Lile Prap, Muca Copatarica Ančke Gošnik Godec.
Danes je dogajanje na polju ilustratorskega ustvarjanja zelo pestro, poleg starejših ilustratorskih imen na likovno sceno prihaja tudi vedno več nadarjenih mladih ilustratorjev. Slovenski ilustratorji so priznani tudi v mednarodnem merilu, ustvarjajo namreč tako za domače kot tuje založnike.
Utrinek z otvoritve sejma v Vodnikovi domačiji. Foto: Jure Eržen/Delo
»Danes je tega res veliko. Včasih je bilo slikanic par deset na leto, zdaj pa par sto na leto. Neprestano je potrebno z nečim izstopati. Na koncu se le opazi interes in trud, ki ga založbe vložijo v neko delo, ki nato postane izvirna celota, ravno s sodelovanjem avtorjev knjižnih del in ilustratorji,« je dejal slikar Arjan Pregl.
Izvirne ilustracije iz prve roke
Na sejmu so razstavljena dela 22 avtorjev: Blackbear&Whitebear, Zvonko Čoh, Jure Engelsberger, Teja Ideja, Maja Kastelic, Tanja Komadina, Maja Lubi, Matija Medved, Ana Ida Mordej, Nina Mršnik, Silvan Omerzu, Arjan Pregl, Petra Preželj, Zoran Pungerčar, Ana Razpotnik Donatti, Rone 84, Igor Šinkovec, Hana Stupica, Matej Stupica, Zoran Srdić Janežič, Andrej Štular, Petra Varl in Ana Zavadlav. Avtorji bodo prve tri sejemske dni prisotni na razstavi. »Če nekdo delo kupi neposredno iz rok avtorja, ima možnost izvedeti več o ozadju dela in o samem avtorju,« je povedala Petja Grafenauer.
Nasprotno od bienalov in razstav sejem nima tematskega sklopa. Združuje namreč ilustratorje različnih generacij, razstavljena so dela, ki zadostijo raznolikim okusom, od stripa, skic, pa do klasične ilustracije in ilustracij sodobnih ustvarjalnih tehnik.
Da je ilustracija lahko samostojna umetnina, so bili soglasni obiskovalci prvega razstavnega dneva na sejmu, nekaj avtorskih del je bilo prodanih že pred uradno otvoritvijo. »Sejem je super ideja, saj tako ustvarjalci kot tudi obiskovalci, ki uživajo v branju knjig in likovnih upodobitvah, dobijo možnost ogleda del, ki jih zanimajo in njihovega nakupa. Včasih so bile ilustracije ljudem dostopne v ARS-u, galeriji Mladinske knjige, ki pa je zdaj zaprta.
Trenutno ni niti enega mesta, kjer bi bile ilustracije stalno na prodaj,« je dejala ilustratorka Maja Kastelic. Potrebo po trgih z ilustracijo je poudarila tudi Tina Popovič, vodja inštituta Divja misel, in dodala, da se domačija po sejmu spreminja v stalno prodajalno ilustracij.
Cene so določili avtorji sami
Kljub sejmu pa večina znanih ilustratorjev in ilustratork ne prodaja svojih originalnih artiklov, saj jih potrebujejo za razstave. Tako Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Jelka Reichman in še mnogi varujejo svoje originale, prodajajo le reprodukcije oziroma dela, ki niso bila objavljena v knjigah. Vendar je to posameznikova odločitev.
»Sejem pripomore predvsem k temu, da si ljudje lahko tudi sami omislijo kakšen kos, ki so ga pred leti videli v časopisu, knjigi. Vesel sem, da sem izbran, čeprav sem se težko odločil za prodajo izvirnih del, ker sem nanje močno navezan. Na koncu jih vsa ta leta kopičim doma in čakam na hude čase; prav zato je prodaja del na nek način osvobajajoča, delo oddaš nekomu, ki ga nese v svet, med ljudi, to je tudi smisel vsega,« je dejal ilustrator Jure Engelsberger.
Na sejmu so razstavljena tako izvirna likovna dela kot njihovi printi in reprodukcije. Nekateri avtorji, kot na primer Zvonko Čoh, ponujajo samo originale, spet drugi pa tudi reprodukcije, ki so seveda dostopne po nižji ceni. Cene del, ki so jih določili avtorji sami, se gibljejo od 10 evrov do 340 evrov; variarajo tudi glede na format, okvir, vloženo delo.
»Težko je prodati izvirna dela pod neko določeno ceno, zato si s printi pomagamo, da je cena nižja. Ljudje si jih lahko privoščijo, danes so se tehnike že tako modernizirale, da so skoraj takšni kot original,« je dejala ilustratorka Ana Zavadlav. Jure Engelsberger je dejal, da se na koncu odloči za takšno ceno, ki ne boli niti njegovega srca in niti obiskovalčeve denarnice.
