Serijo megalomanskih projetov v Tate Modern bo nadaljevala Tania Bruguera

Umetnico in aktivistko, ki so jo na Kubi večkrat aretirali, v Sloveniji poznamo predvsem po sodelovanju na 29. Grafičnem bienalu v Ljubljani.

Objavljeno
22. februar 2018 16.10
V. U.
V. U.

Znano je, kdo bo jeseni nadaljeval serijo megalomanskih umetniških instalacij v nekdaj Uniliverjevi, v zadnjih letih pa Hyundayjevi seriji v Turbinski dvorani londonskega muzeja Tate Modern.

To bo Tania Bruguera, kubanska umetnica, znana po družbeno angažiranih projektih, ki so jo v londonskem muzeju mdr. angažirali tudi ob predlanskem odprtju novega prizidka z imenom Switch House.

Konjeniški šepet

Tako kot Uniliverjeva serija, ki so jo pred leti preimenovali po novem sponzorju, se tudi ta desetnadstropna novost v kompleksu Tate Modern zdaj imenuje po Lenu Blavatniku, bilijonarju z ruskim poreklom, Tania Bruguera pa je ob njegovem odprtju ponovila performans Tatlinov šepet #5 (Tatlin's Whispers #5), posvečen Vladimirju Tatlinu, legendarnemu avtorju utopičnega in nikoli zgrajenega Stolpa tretje internacionale.

Poznamo ga tudi pri nas, saj je bil predstavljen v okviru 29. Grafičnega bienala, in sicer v Cankarjevem domu. Umetnica, ki se v svojem delu veliko posveča fenomenom družbene moči in nadzora ali, po drugi strani, strahu in apatije, v njem obiskovalce sooča z dvema policistoma na konjih, ki jih vodita in nadzirata, skratka, silita v nadzorovano gibanje. V Tate Modern je ta performans prvič predstavila že leta 2008, zatem so v tem muzeju leta 2012 predstavili še njen projekt Mednarodno gibanje emigrantov.

Aktivizem na domačem otoku

Policijski nadzor dobro pozna tudi sama, saj so v letih 1914 in 1915 po svetu odmevale njene aretacije na Kubi. Bila je med aktivisti in umetniki, ki so pristali za zapahi, ateracija jo je doletela tudi zaradi tega, ker si je zamislila javni performans na Trgu revolucije v Havani z mikrofonom, s katerem bi vsem Kubancem omogočila, da svobodno izrazijo svoje misli.

Zatem je, denimo, napovedala še kandidaturo na volitvah, ki bodo na Kubi 19. aprila letos, za tedaj pa je svoj odstop napovedal tudi 86-letni Raul Castro. Država bo najverjetneje prvič po skoraj 60 letih imela voditelja, ki se ne bo pisal Castro, Bruguerova pa je sodržavljane pozvala, naj kandidirajo tudi sami.

Kako natanko bo izkoristila 3300 kvadratnih metrov v Turbinski dvorani, kjer bo njen projekt dostopen od letošnjega oktobra, še ni znano. Do 2. aprila je v njej še dostopen projekt One Two Three Swing! danske skupine Superflex.