Jure Cvitan, slikar izgubljene generacije

»Dragi ljudje. Če slučajno še kdo ne ve, imam v Galeriji Galerija Plevnik Kronkowska razstavo, ki jo sam tudi pazim. Tu sem skoraj ves čas od torka do petka, od 11. do 17. ure. Če me slučajno ni, me lahko pokličete na 031-383-870. Vesel bom, če pridete kaj naokoli,« na družabnih spletnih omrežjih objavlja slikar mlajše generacije Jure Cvitan.

Cvitanovo sporočilo je svojevrsten prikaz stanja današnje »izgubljene generacije« mladih nad 30 let in razmer, v katerih ustvarjajo in poskušajo živeti mladi umetniki. Še posebej, ker Cvitan z opusom najnovejših del na razstavi z naslovom Ekspedicija? Nikoli. (Odhajanja) ustvarja vzdušja apatije, tesnobnosti, odtujenosti in večnega pričakovanja.

Čeprav so ozadja njegovih platen v živih in polnih barvah, tokrat v prvem planu prevladujejo umetnikovi avtoportreti, ki si s svojo črno-belo pojavnostjo podredijo vzdušje.

Po besedah galerista Matije Plevnika gre tudi tokrat za eksperimentalne hibride med slikarstvom in grafiko, sicer Cvitanovo tehniko stalnico, podobe pa bi lahko označili za duhovne portrete generacije mladih, ki so talci trenutnega brezizhodnega družbenega stanja.

Cvitanova razstava v Galeriji Plevnik Kronkowska je prva večja v domačem Celju po razstavi v celjskem Likovnem salonu pred tremi leti. Tudi na njej pa si je skozi umetniški izraz zastavljal vprašanja o smiselnosti umetniške kariere in svojega iskanja poti do priznanja.

Razdvojenost svojega položaja je takrat ponazoril z monumentalnimi slikarijami, ki so gledalce izzivale z destruktivno agresijo in besom na eni ter prisiljenim dobrikanjem umetniški srenji na drugi strani.