Šubičeva hiša v Poljanah: Od dedičev do občine in – zagnanega profesorja

Muzejska zbirka ponuja sprehod skozi umetnost slikarjev iste rodbine.

Objavljeno
07. september 2015 19.34
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Nocoj bodo v Poljanah nad Škofjo Loko slovesno odprli dokončno urejeno Šubičevo hišo, kulturni center slikarjev Šubic. V njej je v drugi polovici 19. stoletja oziroma natanko 40 let pod vodstvom Štefana Šubica delovala glavna slikarska, rezbarska in podobarska delavnica na Slovenskem, njegova sinova Jurij in Janez pa sodita med najpomembnejše slovenske slikarje. Sicer jih je bilo doslej v rodbini Šubic kar 16, ki so z različnimi tehnikami ustvarili številna umetniška dela.

Hiša je kulturni spomenik lokalnega pomena, približno 40 let v njej ni nihče živel. Dediči je niso mogli vzdrževati, zato so jo leta 2001 prodali občini Gorenja vas – Poljane, in ta se je pred sedmimi leti lotila postopne obnove. Zdaj v njej po zaslugi upravitelja, profesorja likovne vzgoje Borisa Oblaka hiša že tri leta počasi postaja hiša ustvarjalnosti, saj v njej pripravljajo umetniške delavnice, urejeni pa so tudi že galerija, v kateri si je mogoče od petka ogledati razstavo škofjeloških umetnikov, atelje in črna kuhinja.

Prav včeraj so v njej namestili dela slovenskih karikaturistov, na katerih je upodobljenih že 13 od 20 znamenitih Poljancev – med njimi so Ivan Tavčar, Ivan Regen, Anton Ažbe, ki ga je upodobil prav Boris Oblak.

Rodbina umetnikov

Poljanci pravijo Šubičevi hiši tudi Štefanova hiša, in sicer zaradi daleč naokrog najbolj znanega slikarja, ki je od leta 1844 do svoje smrti štiri desetletja pozneje imel v njej podobarsko delavnico, najbolj slovečo na Slovenskem. »V to hišo se je pravzaprav priženil in jo nato povečal, v taki velikosti je ostala do danes,« je pojasnil Oblak. Štefanova sinova, slikarja, oba sta umrla mlada, Janez mlajši (1850–1889), realist, ki je deloval v Kaiserlauternu, in Jurij (1855–1890), ki se je kot prvi Slovenec v Franciji seznanil z najmodernejšimi tokovi in je razstavljal v pariškem Salonu, sta najpomembnejša Šubica in sodita med najpomembnejše slovenske slikarje.

Jurijeva slika Pred lovom je bila odlično sprejeta in je tudi med Slovenci najbolj znana. Mnogo bolj kot doma so brata, ki sta prek pisem ves čas ohranjala stik z očetom, cenili v tujini. Janez, najbolj znana je njegova upodobitev sv. Martina (v cerkvi v Šmartnem pod Šmarno goro), je bil bolj rahlega zdravja in je umrl zaradi hudega domotožja in depresije, Jurij pa je umrl za posledicami pljučnice. Štefanovo delo v podobarski delavnici je tako nadaljeval sin Valentin (1859–1927), vendar mu je, potem ko baročno slikarstvo ni bilo več tako priljubljeno, zmanjkalo naročil in delavnica je zamrla.

Iz rodbine Šubic med drugim izvirata arhitekt Vladimir Šubic (ljubljanski Nebotičnik) in znani grafik, ilustrator in slikar Ive Šubic, ki velja za najpomembnejšega slovenskega avtorja del s tematiko NOB. S slikanjem, ilustracijo in restavriranjem se ukvarja tudi Ivetova hči Maja Šubic, prav tako je slikar njegov vnuk Marko Batista mlajši.

Več kot 900 predmetov v Šubičevi hiši, ki bo v prihodnjih dneh z dnevi odprtih vrat še bolj na voljo javnosti, je nekdanja last Mirka Šubica, odličnega slikarja in grafika ter utemeljitelja sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Bil je profesor in rektor na likovni akademiji. »V malem prstu je imel znanje vse rodbine in prav s pomočjo njegovih orodij, ki jih je prodala njegova hči, lahko zdaj obiskovalcem prikažemo postopke, ki so jih umetniki uporabljali,« je sklenil Oblak.