Tiskane izdaje
Kustosinja razstave Maja Hodošček iz Centra sodobnih umetnosti pri celjskem Zavodu Celeia pojasnjuje, da je za Bejevo ustvarjanje značilen angažiran dialog z aktualnimi družbenimi dogajanji. Raziskuje in opazuje predvsem fenomene, ki izzovejo močna čustvena stanja kot so tesnoba, doživljanje nelagodja in strah. »Svoje premisleke izraža skozi monumentalne instalacije in prostorske postavitve, ready-made objekte, fotografijo in kolaž,« pravi.
Večmedijsko razstavo je mogoče razčleniti na tri, štiri sklope. Najprej je tu prispodoba tenisa kot značilne prvine bivanja v kapitalizmu, športne igre, ki razločuje družbene sloje, delo in prosi čas, pa tudi poudarja nenehno naravnanost k tekmovalnosti. Potem je tu video Dennis Likes to Play Tennis, v katerem peščeno in grmičevnato zaledje Las Palmasa zasedajo gejevski Evropejci in se prepuščajo trenutnim telesnim užitkom. Zvok ozadja zapolnjujejo kričanje ženske, vzdihovanje, nabijanje teniške žogice in zven loparske strune. Potem so tu še na stene obešeni teniški loparji, v katere je umetnik izvezel gobeline s cvetličnimi motivi. Vzporedno gre v delu Bejeve razstave vendarle za povsem klasično razstavo kolažev z naslovom Ti si rekel sonce, ki razkrivajo hotelsko krajino turističnega mesta, ki je bila vzpostavljena v sedemdesetih letih v maniri »sodobne« modernistične in postmodernistične arhitekture. Ta se odtlej na zunaj ni spremenila, spremenili so se le njihova notranjost in struktura gostov, ki prihajajo v Las Palmas na počitnice po svojem okusu in brez družbenih zavod. Beja v kolažih združi vso vsebino projekta: hotele predstavi kot objekte, skulpture, individualizirane gradnje tako, da jim odreže ozadje oziroma nebo ter jih dopolnjuje s tapetnimi vzorci.
Maja Hodošček pravi, da razstava problematizira individualizem skozi obsedenost s telesom: »Umetnik skozi dogajanje na sanjskem otočku prevede čutenje afektivnih razsežnosti tehnološkega časa v ostro formo in prostor hipnega spektakla.«
