Tetovaže proti nasilju

Ruska umetnica spreminja brazgotine žrtev družinskega nasilja v umetnine.

Objavljeno
22. junij 2017 20.11
Manon Masset, Le Courrier de Russie
Manon Masset, Le Courrier de Russie

Triintridesetletna Evgenija Zahar je nekakšna psihologinja in umetnica tetoviranja hkrati, saj spreminja brazgotine žrtev družinskega nasilja v odlične umetniške stvaritve v svojem studiu tetoviranja v ruskem mestu Ufa. Delo je postalo pravo poslanstvo za umetnico tetoviranja, ki pomaga ženskam, da si spet prisvojijo svoja ranjena telesa in obrnejo nov list v življenju.

Ublažiti bolečino zaradi udarcev

V majhni kleti na glavni ulici v Ufi, prestolnici ruske republike Baškortostan, Evgenija pozorno riše rože po globokih brazgotinah. Dinara drži iztegnjeno roko na delovni mizi nasproti Evgenije, stiska zobe od bolečine, vendar ostaja tiho. Stara je samo dvajset let, vendar je že doživela pravi pekel. Vse življenje jo je tepel oče in nato še mož, zato so na telesu mlade ženske številni sledovi preteklosti, polne bolečine. Zdaj se je odločila zapustiti partnerja in živi sama s triletno hčerjo Amelijo. »Ko je hči videla moje brazgotine,« nam zaupa Dinara, »je začela risati podobne črte po svojih rokah ... Tako me je sram, da tega ne morem več prenašati.«

Evgenija pozorno posluša, preden spregovori, saj se v njenem grlu začne nabirati velik cmok. »Poskrbeli bova, da bo na vse to ostal samo še grenak spomin.« Dve uri zatem so brazgotine popolnoma prekrite z majhnimi, natančno narisanimi rožami modre barve. Zaradi sledov Dinarinih ran so rože pravzaprav videti še bolj realistične.

Po tem, ko jo je mož zabodel, so Laysani na brazgotino narisali tetovažo. Foto: Vadim Braydov

»Nujno zlo«

Evgenija je topla in optimistična oseba, kot umetnica tetoviranja dela že deset let. Ustvarja skupaj s svojim partnerjem Aleksejem. »Delo je zelo vznemirljivo! To, da sem se odločila postati umetnica tetoviranja, je bila čisto samoumevna izbira, saj sem vedno rada risala, vendar nisem hotela omejevati svoje ustvarjalnosti na umetnostni akademiji,« pojasnjuje mladenka.

Avgusta lani je Evgenija odkrila projekt A Pele da Flor (Roži podobna koža v portugalščini, nanaša se na občutljivost) brazilske umetnice tetoviranja Flavie Carvalho, ki prekriva brazgotine žensk, žrtev družinskega nasilja. Delo je navdihnilo mlado Rusinjo, da jo je začela posnemati, in je ponudila svoje brezplačne storitve na ruskem družbenem omrežju Vkontakte. Umetnica tetoviranja je bila sprva presenečena, kako »uspešen« je bil njen oglas. »V tednu dni sem prejela petdeset prošenj!« pojasnjuje. V šestih mesecih se je več kakor 200 žensk prepustilo strokovnim rokam Evgenije, ki se vsak ponedeljek posveti tovrstnemu tetoviranju. Tetoviranje je popolnoma brezplačno.

Pripravljena poslušati

Tetoviranje žrtev družinskega nasilja ni več samo navadno delo umetnice: postalo je pravo poslanstvo. »Poleg tega, da jim pomagam, pomagam tudi spreminjati svet. Večina strank je mlajših od mene, in ko me ne bo več, bodo še vedno nosile moje tetovaže, ki jih opozarjajo, da je mogoče začeti znova,« pravi Evgenija.

Za ženske, ki prihajajo v studio, Evgenija ni samo umetnica, ampak je hkrati tudi prava psihologinja. »Sprva je bilo zelo težko poslušati vse te zgodbe, vendar sem se sčasoma naučila poslušati. Zdaj jim včasih celo predlagam, naj še zadnjič povejo svojo zgodbo, nato pa za vedno pozabijo nanjo, potem ko bo tetovaža narisana!« pravi. Evgenija upa, da se bo nekoč odpravila s svojim partnerjem na potovanje z motorjem po Rusiji, da bi ponudila svoje storitve zlorabljenim ženskam iz drugih regij. »Zdaj me obiskujejo ženske iz vseh koncev regije, vendar bi jih rada dosegla še več,« pravi Evgenija. »In zakaj ne bi spodbudila umetnic tetoviranja iz drugih ruskih pokrajin, morda celo iz tujine, da bi me posnemale ...«

Za zdaj je njen projekt samo ena od njenih želja, toda mlada Rusinja že išče morebitne sponzorje.

V Rusiji vsakih štirideset minut do smrti pretepejo žensko

Zavzetost mlade umetnice se zdi še bolj simbolična, ker je Rusija pred kratkim z zakonom dekriminalizirala družinsko nasilje. Po 7. februarju 2017 družinsko nasilje - kadar storilec udari prvič in ne škoduje zdravju žrtve - velja za »upravni« prestopek, in ne kaznivo dejanje, zato ga kaznujejo s kaznijo od 5000 do 30.000 rubljev (od 75 do 445 evrov).

Zakon je povzročil ogorčenje v javnosti, saj se mnogi bojijo, da bo trivializiral tovrstna dejanja.

Po podatkih ruskega notranjega ministrstva vsako leto 26.000 otrok trpi zaradi nasilja svojih staršev, 36.000 žensk trpi zaradi družinskega nasilja in 12.000 žensk umre zaradi nasilja svojih partnerjev, torej vsakih 40 minut zaradi družinskega nasilja umre ena ženska. V Rusiji 97 odstotkov primerov družinskega nasilja ne pride do sodišča. Če pogledamo podatke za ves svet, ugotovimo, da je skoraj vsaka tretja ženska žrtev družinskega nasilja.

***