Tiskane izdaje
Dražbena hiša Christie's bo 11. maja v New Yorku ponudila Picassovo sliko Les femmes d'Alger (Ženske iz Alžirije, Verzija O), ocenjeno na 140 milijonov dolarjev, in morda bo postala najdražja slika na svetu, kar so jih prodali na javnih dražbah.
Najdražja slika, kdajkoli prodana na dražbi, je triptih Francisa Bacona Tri študije Luciana Freuda, ki jo je avkcijska hiša pred dvema letoma ponudila za 85 milijonov dolarjev, prodali pa so jo za rekordnih 142,4 milijona dolarjev.
Picasso se draži
Slika Ženske iz Alžirije (Verzija O) je narejena po motivih slike Eugena Delacroixa in je ena od petnajstih iz serije, v kateri so slike označene s črkami abecede od A do O. Picasso jo je naslikal leta 1955, zadnjič pa je zamenjala lastnika pred slabimi osemnajstimi leti.
Do takrat je bila v lasti ameriškega zakonskega para Victorja in Sally Ganz, po smrti teh zbirateljev pa so jo prek avkcijske hiše prodali londonskemu trgovcu z umetninami za 31,9 milijona dolarjev. V avkcijski hiši Christie's pravijo, da prodajalec tega dela želi ostati anonimen. Picassove slike so se v zadnjih petih letih podražile za 132 odstotkov.
V kavbojkah po sliko
Dražbene hiše in močni zbiratelji si tudi letos tako kot zadnja leta manejo roke. Hiša Sotheby's, tekmica Christie's, je svojo prvo letošnjo spomladansko dražbo že imela v torek v New Yorku in med glavnimi deli, ki jih je ponudila, je bila slika L'Allée des Alyscamps nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha iz leta 1888, ki so jo prodali za 66,3 milijona dolarjev, ocenjena pa je bila na 40 milijonov. Slika je nastala v Arlesu v Francij v zlatem obdobju umetnikovega ustvarjanja.
Moški, ki je kupil sliko za nekoga drugega, čigar identiteta kot običajno ni znana, je med navzočimi vzbudil pozornost zaradi oblačil. Med vsemi v oblekah je bil edini v kavbojkah in jakni s kapuco in po besedah pričevalcev se je po telefonu pogovarjal kitajsko, najbrž s kupcem. Omenjeni znesek je drugi najvišji za neko van Goghovo delo. Njegova najdražja slika je Portret dr. Gacheta, za katero je neki japonski zbiralec leta 1990 odštel astronomskih 82,5 milijona dolarjev.
Najbolj opazni avtor na torkovi dražbi Sotheby's pa je bil Claude Monet s skupaj šestimi impresionističnimi slikami. Eno od verzij znamenitih vodnih lilij iz leta 1905 so prodali za 54 milijonov dolarjev. Pri Sotheby's so dosegli svoj zgodovinski rekord leta 2012 – 107 milijonov dolarjev s prodajo Munchovega Krika.
Letošnja dražba s prometom 368 milijonov dolarjev je bila za Sotheby's druga najuspešnejša doslej. Najbolj uspešni so bili lani novembra, ko so prodali za 422 milijonov dolarjev umetnin.
Lansko leto je bilo še uspešnejše za Christie's, ki se bolj osredotoča na povojno in sodobno umetnost, tekmica Sotheby's pa na impresioniste in moderno umetnost. Pri Christie's so na novemberski dražbi ustvarili za 751 milijonov dolarjev prometa. Uspeh si obetajo tudi od ponedeljkove dražbe, vendar bodo zadnji znesek težko presegli, saj so lani novembra ponudili 82 umetnin, tokrat pa jih bodo 35.
Giacometti lahko
Leto 2014 je bilo za globalni trg umetnin spet zelo dobro. Skupni promet dražbenih hiš je bil za 26 odstotkov višji kot leto prej in je dosegel zgodovinsko raven 15,2 milijarde dolarjev. Poznavalci ta rezultat kot že nekaj zadnjih let pripisujejo naraščajoči kupni moči Kitajcev in tudi živahnemu trgu z umetninami na Zahodu, kjer izstopajo ZDA, predvsem New York. Na javnih dražbah v New Yorku gredo zlasti dobro v promet dela ameriških avtorjev, ki jih kupujejo zbiratelji iz vsega sveta.
Leta 2014 je bilo največje povpraševanje po popartu (Andyju Warholu, Jasperju Johnsu in Royu Lichensteinu) in abstraktnem erkspresionizmu (Marku Rothku, Barnettu Newmanu, Jacksonu Pollocku, Willemu de Kooningu, Robertu Rymanu). Za Kitajsko in ZDA je najmočnejši trg z umetninami v Veliki Britaniji, sledijo Francija, Nemčija, Švica, Italija. Trg z umetninami nasploh raste v Aziji in Južni Ameriki.
Vse močnejši Kitajci
Samo Kitajci so leta 2014 na javnih dražbah poskrbeli za 5,66 milijarde dolarjev prometa, delež Kitajske je v skupnem prometu kar 37-odstoten, kar ji zagotavlja status največjega trga umetnin. Kitajci imajo primat že od leta 2010. Na Kitajskem se število zbirateljev vsako leto poveča za dobrih 20 odstotkov. Ti običajno začnejo kupovati cenejša dela moderne in sodobne umetnosti. Ker poleg Kitajcev veliko umetnin pokupijo tudi drugi Azijci, je na trgu vse manjša ponudba kakovostnih del. Leta 2014 je bilo v prometu 180.000 umetnin, kar je glede na leto prej skoraj 3500 manj.
Prvi New York, drugi Peking
Med mesti ima primat na trgu umetnin New York s 4,68 milijarde dolarjev prometa, temu sledi London z 2,84 milijarde. Ti mesti skupaj tvorita skoraj polovico globalnega trga umetnin. Peking ustvari za spoznanje manj prometa od Londona (2,6 milijarde dolarjev), za njim je Hongkong (906 milijonov dolarjev). Pariz, čeprav slovi kot mesto umetnosti, je šele na petem mestu s 425 milijoni dolarjev prometa v letu 2014.
Lansko leto pa ni bilo rekordno le po prometu, temveč tudi po številu del, prodanih po več kot milijon dolarjev. Kar 116 del pa so po svetu prodali po več kot 10 milijonov dolarjev, kar je za dobrih 500 odstotkov več kot pred desetimi leti.
Naložba
Zbiratelji, to je jasno, umetnine večinoma kupujejo kot investicijo, in to kot eno najbolj varnih. Med njimi pa je peščica tudi takih, ki jih zanimajo tudi umetnine same po sebi in v njih uživajo ali celo občutijo strast. Ko jih kupujejo, pa skoraj brez izjeme v njih vidijo varno naložbo. In katere umetnine najraje kupujejo? Zanimivo je, da prodaja starih mojstrov stagnira, v zadnjih desetih letih so prodali samo 173 del, dražjih od milijon dolarjev, in cena teh del se je v zadnjem desetletju v povprečju znižala za 13 odstotkov.
Razlog, da prodajo manj del starih mojstrov ni samo v manjšem zanimanju zanje, ampak tudi v tem, da je na trgu zelo malo resničnih mojstrovin. Med zbiratelji in ljubitelji umetnosti so najbolj priljubljena dela iz obdobja moderne umetnosti in leta 2014 so prodali 733 del iz tega obdobja po več kot milijon dolarjev za posamezno. Narašča tudi vrednost del sodobne umetnosti, saj so jih prodali 247 po več kot milijon, cene sodobne umetnosti pa so se v zadnjem desetletju povečale za 56 odstotkov.
