Tiskane izdaje
V obdobju megamuzejev se zdi vloga manjših ali celo miniaturnih muzejev obrobna. Vendar se tudi tukaj trendi spreminjajo. V Veliki Britaniji in na Irskem so v zadnjih letih namenili veliko pozornosti (in denarja) manjšim ustanovam, ker kultura ni namenjena zgolj velikim metropolam in trumam tujih obiskovalcev, temveč tudi in predvsem lokalnim rezidentom ter naključnim popotnikom.
Pri nas se zdi centralizacija skoraj popolna, predvsem ambicioznosti posameznikov in manjših kolektivov se gre zahvaliti, da imamo tudi zunaj prestolnice nekaj zanimivih muzejskih in galerijskih institucij. Kar zadeva likovno umetnost, omenimo le tri, ki se jim je uspelo profilirati na visoki ravni in daleč preseči pomen, ki jim je bil namenjen in odmerjen – to so Obalne galerije Piran, Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ter Galerija-Muzej Lendava.
Lendava se sploh zdi poseben fenomen. V zadnjih štirih letih smo tam videli nekaj res velikih imen, od Goyevih Los Caprichos, Rembrandtovih jedkanic, del Alfonsa Muche in predstavitve šunge, japonske erotične umetnosti. Zdaj je na ogled velika razstava Hommage à Picasso, ki zajema 42 Picassovih jedkanic, akvatint, litografij, lesorezov in linorezov ter 71 originalnih grafičnih del umetnikov modernizma (Joan Miró, Andy Warhol, Victor Vasarely, Frank Stella, Antoni Tàpies, David Hockney, Roy Lichtenstein, Joseph Beuys, Henry Moore, Hans Hartung, Robert Rauschenberg …), ki so med letoma 1972 in 1975 na pobudo avstrijskega umetnostnega zgodovinarja in kritika dr. Wielanda Schmieda ustvarjali ob devetdeseti obletnici Picassovega rojstva.
Na obrobju se bolj trudijo
Po besedah direktorice Beate Lazar so prestižni razstavni projekti v zadnjih letih predvsem rezultat referenc, ki so si jih pridobili kot zaupanja vredna galerija, osebnih poznanstev ter ne nazadnje navez z Budimpešto, prek katerih je lažje vzpostaviti stik z evropskimi muzealci, galeristi in zbiratelji. Tudi sedanja razstava prihaja iz zasebne zbirke, in sicer Richarda H. Mayerja iz Bamberga. »Na obrobju smo se prisiljeni bolj potruditi, drugod, denimo v Ljubljani, je mogoče z manjšim vložkom privabiti več obiskovalcev,« pravi Beata Lazar. Galerija izpolnjuje vse sodobne klimatske in varnostne standarde, lastniki pa so pripravljeni posoditi svoja dela zaradi dodatne promocije in solidnih, obsežnih in strokovno zasnovanih katalogov, ki dajejo zbirkam dodano vrednost.
Pomislek ali celo očitek, da so to »zgolj« grafike, in še to relativno skromen izbor iz zasebnih zbirk, je v primeru razstave Hommage à Picasso neupravičen. Pravzaprav so Picassove grafike, tako kot risbe, skice in krokiji, v mnogih pogledih veliko bolj zanimive od njegovih slikarskih del, v katerih (pre)pogosto prevladuje prazen formalizem. Nasprotno so njegove grafike v tehnikah linoreza, suhe igle, bakroreza, jedkanice, akvatinte, vernis mou, litografije ali inventivnih tehničnih postopkov prava parada spontane virtuoznosti, kjer lahko zasledimo spogledovanje s številnimi velikimi umetniki, od Rembrandta in Goye do Ingresa in Degasa, obenem pa ostajajo izvirne in nezgrešljivo picassovske.
Menda je bil umetnik sposoben v enem dnevu sproducirati tudi dve seriji grafik, vendar se to prav nič ne pozna na njihovi kakovosti, naj bodo to mitološke, zgodovinske in erotične teme ali navezave na posamezna klasična literarna dela, prav grafični opus potrjuje Picassov genij.
V polju nadrealizma, informela, tašizma ...
Breda Škrjanec v spremni besedi poudarja, da je njegov grafični opus eden največjih iz obdobja modernizma, saj obsega skoraj dva tisoč kompozicij. Med bolj slavne sodi tako imenovana Vollardova suita, ki je nastala med letoma 1933 in 1937, tematsko sta bila v ospredju mitologija ter umetnik v ateljeju, ki kažeta avtorjevo naklonjenost alegoriji in nadrealističnemu zanimanju za podzavestno. Umetnik je s pomočjo mojstra tiskarja vnesel v grafiko številne nove tehnične postopke, na primer akvatinto in tehniko mehke prevleke, da bi dal podobi bolj slikarske učinke.
Od konca petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je kupil vilo La Californie na obrobju Cannesa, se je umetnik posvečal delu s poudarkom na osebnih temah ter ponavljanju obstoječih motivov in kompozicij, proti koncu življenja pa je v seriji Suita 347 nastalo 347 grafičnih plošč z izrazito erotično vsebino, ki je bila v njegovi produkciji bolj ali manj ves čas prisotna.
Ker je na razstavi na ogled še vrsta grafičnih del drugih avtorjev, ki so se vsak po svoje – v polju nadrealizma, informela, tašizma, abstraktnega ekspresionizma, poparta in oparta, minimalizma ... – poklonili velikemu umetniku, je vsekakor lendavski projekt eden od bolj zanimivih v letošnji likovni ponudbi, ogledate pa si ga lahko do 30. septembra.
