Tiskane izdaje
Ogromna dvorana Turbine Hall, nekoč dvorana s turbino in srce londonske elektrarne Bankside Power Station, ki je leta 2000, po preureditvi po načrtih arhitekturnega biroja Herzog & de Meuron, postala Tate Modern, že dolgo slovi kot prizorišče najambicioznejših instalacij v tem muzeju.
Znano je, da je za Uniliverjem, po katerem se je serija sprva imenovala, njeno sponzoriranje prevzel Hyundai, še do 2. aprila pa jo bo zasedal svojevrsten interaktiven »veleakvarij« Parižana Philippa Parrena, ki se v svoji instalaciji poigrava z dojemanjem časa in prostora.
Prihajajo Danci
Pred nekaj dnevi so v muzeju objavili ime nasednjega »najemnika« Turbine Hall. To je danska skupina Superflex, ki je, kot zapišejo na spletnem portalu, prisotna v nizu muzejskih zbirk na čelu z MoMA v New Yorku, označujejo pa jo za zasedbo, ki obravnava teme migracij, alternativne energije in globalnega kapitala, pri čemer ubira angažirane in pogosto tudi humorne poti do javnosti. Skupino s sedežem v Københavnu so leta 1993 ustanovili Bjørnstjerne Christiansen, Jakob Fenger in Rasmus Nielsen.
Razvijajo politično umetnost, najbolj pa so znani po igrivih, a subverzivnih projektih in filmih. Kaj pripravljajo za nastop v okviru serije, ki tradicionalno velja za eno najprestižnejših v svetu sodobne umetnosti, še ni znano, bo pa gotovo do odprtja, ki bo predvidoma oktobra.
Evro brez vrednosti
Skupina Superflex se sicer Londončanom pravkar predstavlja v okviru programa Galerije Hayward. Razstavljajo velik pano s podobo evra, ki se od tistih v obtoku razlikuje po tem, da na kovancu ni nikakršnih številk, ki bi definirale njegovo vrednost. Superflex je svoj evro brez vrednosti zasnoval pred petimi leti, tedaj v kontekstu grške finančne krize, za uporabnega pa se je, kaže, izkazal tudi ob sedanjem brexitu.
Tudi ta projekt spada v elitno umetniško serijo, namreč v umetniško izkoriščanje velikega oglaševalskega prostora ob galeriji in mostu Waterloo, po katerem se serija, ki je v angleški prestolnici novost − vzpostavili so jo lani − tudi imenuje (Waterloo Billboard Commission). Umetnikom je v njenem okviru za »oglaševanje« na voljo kar 110 kvadratnih metrov na strateškem mestu.
