Tiskane izdaje
Britanci so s podeljevanjem Turnerjeve nagrade dosegli nekaj, kar jim zavida ves svet. Čeprav je nagrada nacionalna, namenjena vizualnim umetnikom, ki delujejo ali imajo poreklo na območju Združenega kraljestva, ob tem pa v njihovih osebnih dokumentih piše, da se še niso srečali z Abrahamom (nagrado podeljujejo mlajšim od 50 let), že dolgo odmeva po vsem svetu.
Podeljujejo jo že tri desetletja, vse od orwellovskega leta 1984, pred podelitvijo vselej postavijo razstavo del četverice finalistov zanjo, včeraj pa so naposled objavili ime letošnjega zmagovalca.
To je Duncan Campbell, ki je letošnjo žirijo – vodila jo je direktorica Tate Britain Penelope Curtis – prepričal s 54-minutnim filmom It for Others. Premierno ga je lani predstavil v škotskem paviljonu na Beneškem bienalu.
42-letni, konceptualistično orientirani Campbell sicer po rodu ni Škot ali Anglež, ampak Irec, njegova zmaga pa ne predstavlja posebnega presenečenja, saj je bil med letošnjimi finalisti najbolj uveljavljeno ime. Njegov film označujejo za delo, v katerem se prepletajo teme plesa, človeškega telesa, ekonomskih zamisli iz Marxovega Kapitala in Irske republikanske armade. Film je navdihnil starejši filmski izdelek Alaina Resnaisa in Chrisa Markerja iz leta 1954 z naslovom Tudi kipi umirajo, katerega tema je bila kolonialistična komercializacija afriške umetnosti.
Za nagrado, ki je v minulih letih velikokrat sprožala kontraverzne odzive in velja za najbolj razvpito na področju sodobne vizualne umetnosti, ob 25.000 otoških funtih pa prinaša predvsem globalno slavo, so se letos potegovali še Ciara Phillips, James Richards in Tris Vonna-Michell.
