Tiskane izdaje
Srbski superzvezdnici performansa Marini Abramović so na spletnem Artnetu predvčerajšnjim na lestvici »Titanov« na področju vizualnih umetnosti namenili celo prvo mesto, pred galeristi, muzejskimi direktorji in drugimi vipovci, a je te dni deležna tudi negativne reklame.
Kot piše britanski Guardian, je nizozemsko sodišče odločilo, da bo morala svojemu nekdanjemu umetniškemu in zasebnemu partnerju Ulayu, s katerim sta sodelovala več kot desetletje in se naposled leta 1988 razšla, plačati več kot 250.000 evrov. Sodišče je prisluhnilo Ulayevi pritožbi, da Abramovićeva krši pogodbo, ki sta jo podpisala že leta 1999, nanašala pa se je na njuna skupna dela.
Sodišče upoštevalo celo reklamo za adidaske
Odškodnino so naračunali na podlagi prodaje del Abramovićeve in celo njenega »skoka« v komercialne vode, ob katerem so se pred dvema letoma številni muzali. Performans Work/Relation (Delo/Odnos), ki ga je leta 1978 ustvarila z Ulayem, je namreč na lastno pest preoblikovala v reklamo za Adidas ...
Sodišče je ugotovilo, da Ulayu pripada 20 odstotkov avtorskega honorarja, Abramovićevi pa naložilo še poplačilo nekaj več kot 23.000 evrov sodnih stroškov ter odredilo, da skupna dela, ustvarjena med letoma 1976 in 1980, označi kot Ulay/Abramović, kasnejša, nastala od leta 1981 do leta 1988, pa Abramović/Ulay. Ali bo odločitvi sodišča sledila kakšna pritožba in ali je ta možna, ni znano.
Ulay je v tukajšnjem prostoru seveda zelo dobro znan zaradi podatka, da se je leta 2009 ustalil v Ljubljani. Večkrat se je predstavil na tukajšnjih razstaviščih, z režiserjem Damijanom Kozoletom pa sta posnela tudi odmeven dokumentarni film Projekt: rak, katerega tema je bil njegov boj z rakom.
Z Abramovićevo sta zaznamovala svet performansa in tudi razšla sta se izrazito performativno, z neskončnim pohodom. V treh mesecih sta vsak s svojega konca prehodila Kitajski zid, ko sta se na sredini srečala, pa sta se objela in se za vedno razšla.
No, ne čisto za vedno. Ulay je Abramovićevo odmevno obiskal na njeni retrospektivi v newyorškem muzeju MoMA v sezoni 2010, ko je tam vsak dan po osem ur sedela za mizo in zrla v oči naključnim prostovoljcem, ki so prisedli, kar je storil tudi Ulay. Tedaj je zajokala in podobe tega joka so obšle svet, tokrat pa ju je znova povezala sodnija.
