Tiskane izdaje
Olimpijada v Braziliji je navdihnila tudi tamkajšnje umetnike, ki s svojimi deli na temo iger in brazilskega vsakdana predstavljajo domačo umetnost množici obiskovalcev z vsega sveta. Umetniki razstavljajo svoja dela v Olimpijskem muzeju. Na uradni spletni strani olimpijskih iger piše, da so njihova dela izbrali zato, ker izražajo moč sprememb, ki je lastna Riu de Janeiru, in raznolikost, ki jo povzroči mešanje kultur.
Nogomet
Nogometni navdušenec Felipe Barbosa je nogometne žoge spremenil v ploskve in jih povezal v usnjeni mozaik. S tem delom je pokazal, da je mogoče združiti šport in umetnost, ter poudaril, kako pomemben je nogomet v brazilski družbi.
Pisane vzmetnice
Helena Bernardi se ukvarja z odnosom telesa in prostora med procesom premeščanja pisanih vzmetnic, pri katerem sodelujejo obiskovalci. Glede na to, da vzmetnico uporablja večina, je ta skupaj s telesom skupni imenovalec večine ljudi. Vsi si delimo zavest o lastnem telesu, in to ne glede na družbeni položaj. Koncept ima poseben pomen v kontekstu vizije telesa kot močnega komunikacijskega sredstva v brazilski kulturi.
Reinterpretacija Picassa
Marcos Cardoso vidi umetniški potencial v materialih, kot so plastične vrečke iz trgovine, ki so postale eden od simbolov potrošniške družbe. Umetnik je plastične vrečke uporabil za zanimivo reinterpretacijo enega od najbolj znanih umetnikov – Pabla Picassa.
Brazilska duhovnost
Umetnica Maria Nepomuceno je uporabila vrvi različnih barv in jih sestavila v razigrane volumne, s čimer prikazuje tradicijo šivanja in krojenje v Braziliji. Tradicionalne tehnike ji omogočajo ustvarjanje kreativnih struktur živahnih barv, ki odsevajo brazilsko mentaliteto. V njenih delih je tudi duhovna prvina, saj se nanašajo na praznovanje Círio de Nazaré, največjega brazilskega religijskega festivala, na katerem se zbere več milijonov ljudi v mestu Belem na severu Brazilije. Na proslavi tradicionalno uporabljajo vrv, ki povezuje udeležence in označuje povezavo z Marijo.
Umetniška preobrazba
José Maurício Perdigão Gomes - Zemog črpa navdih iz potrošniške družbe, množičnih medijev in popularne kulture. Črpa tudi iz dadaizma, za številne še vedno čudnega koncepta preobrazbe vsakodnevnega predmeta v umetniško delo. Tako lahko ostanki lesa in zamaški steklenic spremenijo svojo prvotno funkcijo v umetniško. Zemog trdi, da sta potrebni samo domišljija in umetniška veščina, da takšni predmeti dobijo nov pomen.
Telo kot orodje
Alex Flemming izdeluje olja na platnu velikih dimenzij, pri čemer uporablja bleščeče barve svetlejših in temnejših tonov. Za Olimpijski muzej je naredil nepopolno obliko atletskega telesa, ki mu ne moremo določiti ne barve ne porekla.
Barva kože
Adriano Varejão je navdihnila študija, ki je identificirala 135 različnih pojmov v Braziliji za opis barve človeške kože, od kože v barvi kave z mlekom do snežno bele. Naredila je serijo avtoportretov z enakim izrazom in v različnih barvah kože. S tem del nje ostaja enak, s spremembami barve kože pa postane bolj podobna nekomu drugemu. Umetnica nas želi spodbuditi, da bi razmislili o družbenem sistemu razvrščanja posameznikov po barvi kože. V resnici je to nekaj najbolj naravnega: ljudje, ki živijo v toplejših krajih, imajo navadno temnejšo kožo od ljudi, ki živijo na hladnih območjih.
