Tiskane izdaje
Ohranjen slikarski opus Hieronymusa oziroma Jheronimusa Boscha, ki je realizem staronizozemske šole 15. in 16. stoletja povezal s svojevrstnim nadrealizmom, fantastiko in umetniškim misticizmom, s katerim si je »priboril« vzdevek hudičevega slikarja, šteje le nekaj več kot 20 slik in serijo risb.
Skupno okoli 45 del, nekaj med njimi jih hranijo tudi v Benetkah. Dva triptiha, na katerih so upodobljeni Mučeništvo svetnice in Svetniki puščavniki, ter štiri table z Vizijami onostranstva, ki so bile nekoč del t. i. Grimanijevega oltarja, nekdaj obsežnejšega poliptiha, ki pa se ni ohranil v celoti.
Sveže restavrirane beneške podobe
Zatem ko so lani, ob 500-letnici smrti slikarja, ki se je podpisoval kot Jheronimus Bosch – njegovo rojstno ime je bilo Jeroen van Aken, znan je tudi kot Hieronymus Bosch –, jubilejno razstavo z domala vsemi njegovimi ohranjenimi deli realizirali v Muzeju Severnega Brabanta v njegovem rojstnem mestu Den Bosch (oziroma s-Hertogenbosch), zatem pa še v madridskem Pradu, v katerem hranijo skupino nekaterih njegovih osrednjih umetnin, je zdaj tudi v Benetkah čas za umetnost tega velikega alternativca izpred polovice tisočletja.
V Doževi palači so konec minulega tedna odprli razstavo Jheronimus Bosch in Benetke, na kateri so njegovim beneškim umetninam, ki so jih nedavno restavrirali, namenili razstavo. Na njej obiskovalce ob Boschevih čaka še več kot 50 del, postavljenih v kontekst njegove umetnosti in vplivov.
Izbor sega od del danes anonimnih umetnikov do velikih imen evropske umetnosti, kot so domačin Jacopo Palma ml., Quentin Massys, Jan Van Scorel, Joseph Heintz, Albrecht Dürer ali Lucas Cranach. Na ogled so tudi kiparska dela, rokopisi in knjižne izdaje.
Prek pekla v raj
Organizatorji v opisu razstave izpostavljajo predstavitev konteksta Benetk v času Boscha, okolja, ki ni bilo občutljivo le za klasicizem kakega domačina Tiziana ali njegovih kolegov iz časa renesančnega vrhunca beneške slikarske šole, ampak tudi za bistveno drugačno slikarstvo sanjskih svetov in oniričnih vizij.
Ljubitelj Boscha v renesančnih Benetkah je bil kardinal Domenico Grimani, eden tedanjih najbolj omikanih in rafiniranih meščanov in naročnik umetniških del, po katerem se danes imenuje omenjena serija štirih tabel.
Kot se spodobi za zdajšnje razstave, obiskovalca ob njenem izteku čaka tudi kaj virtualnega. Ob podpori sodobne tehnologije bo najprej padel v Boschev pekel, zatem pa se povzpel v s svetlobo obsijani raj ... Pri tem si bo nadel posebna očala, tako pekel kot raj pa izhajata iz motivov omenjenega, le delno ohranjenega poliptiha z Vizijami onostranstva. Organizatoji obljubljajo nič manj kot totalni potop.
