Tiskane izdaje
Velika razstava o socialističnem realizmu je bila v Mariboru napovedana že v okviru programov Evropske prestolnice kulture, zdaj pa bo projekt pod okriljem Umetnostne galerije Maribor ter v sodelovanju z devetimi partnerji od Albanije do Poljske le realiziran – v revidirani različici.
Razstava Naši heroji bo zasnovana kot dialog med klasičnimi in sodobnimi avtorji. Kustosinja Simona Vidmar pravi, da gre za prvo tovrstno razstavo prezrtega obdobja v umetnostni zgodovini. To je bil čas velikopoteznih naročil in nebrzdane socialistične ikonografije, obdobje herojske vznesenosti in monumentalne propagande. Socialistični realizem je bil kasneje označen kot doktrinalna umetnost v službi partije, kot eklektična in akademska umetniška formacija, nazadnjaška, antiavantgardna struja in kot umetnost prazne ilustrativnosti in lažne patetike.
Mogočne spomeniške skulpture, herojski murali in velikanska platna tako imenovanega socrealizma so tipični za politične preobrate, skoraj paralelno z nastankom pa so pristali na smetišču zgodovine.
»Zasmehovani, zakriti ali pozabljeni bivajo v anonimnosti. Čas je, da jih prepoznamo,« poudarja Vidmarjeva. Še zlasti, ker se je v zadnjem desetletju odnos do te kulturne dediščine spremenil, neredki spomeniki so dobili nove funkcije in namembnosti. Postali so tema družabnih omrežij in blogov, mlajša generacija jih dojema povsem drugače kot starejša, brez posebnega ideološkega naboja.
Pobuda razstava
Temeljna iniciacija za razvoj tega sloga na območju nekdanje Jugoslavije je bila velika razstava sovjetskega socrealizma leta 1947 v Beogradu, dela Aleksandra in Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneke, Arkadija Plastova in drugih pa so nato potovala še v Zagreb, Ljubljano in Novi Sad.
Vendar za razliko od nekaterih drugih socialističnih držav socrealizem v nekdanji Jugoslaviji ni imel velikega obsega, pa tudi časovnica je bila sorazmerno kratka, z izjemo velikih monumentalnih spomenikov NOB, ki pa so kmalu dobili abstraktno formo, se je »navdušenje« umetnikov ohladilo do sredine petdesetih let. V določeni meri se je nadaljeval s tako imenovanim herojskim modernizmom, ki sicer tematizira, simbolizira ali alegorizira spomine na narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo, vendar gre za formalno moderniziran in estetsko transponiran socialistični realizem.
Drugi kurator je Miško Šuvaković, konceptualni umetnik ter profesor estetike in teorije umetnosti na beograjski umetniški akademiji. Po njegovih besedah se v sodobni umetnosti z začetka novega tisočletja pojavljata rekonstrukcija in revitalizacija spomina na heroje in herojstva socialističnega obdobja. Mit o socialističnem heroju, ki se žrtvuje za skupnost, je oživljen v nekaterih sodobnih delih kot kritika postsocialistične odtujitve in liberalnega individualizma, ki se upira družbenim vrednotam.
Izhodišče razstave je pet izbranih primerov socialističnega realizma s prostora nekdanje Jugoslavije: sovjetsko navdihnjen Spomenik borcem Rdeče armade hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, herojski mural Boj jugoslovanskih narodov za svobodo in obnovo domovine slikarja Slavka Pengova, monumentalna figuralnost Spomenika odporu in trpljenju kiparja Lojzeta Dolinarja v Kraljevu, dvojni relief Grobnice osvoboditeljem Beograda srbskega kiparja Radete Stankovića ter nerealiziran Spomenik Marxu in Engelsu hrvaškega kiparja Vojina Bakića.
Ti primeri odlično povzamejo prvotno obdobje, ki ga simbolizirajo upor, trpljenje, zmaga, graditelji in lik osebnosti, umetnostne zvrsti, torej murale, reliefe, figuralne kompozicije in izolirane figure, obenem pa so izbrani tako, da sledimo formalnemu razvoju v likovnem jeziku socrealistične umetnosti, od strogega sledenja sovjetskim zgledom do borbenega realizma in odklonov v smislu simplifikacije in plastičnega raziskovanja.
V ta osnovni okvir bodo vpeljali mrežo vzorov, vplivov, paralel in odklonov, kot povezovalni element pri raziskovanju socialističnega realizma oziroma širšega polja umetnosti in ideologije pa bodo tukaj še refleksije, inscenacije, akcije in intervencije sodobnih umetnikov mlajše generacije, da bi se »od spomenikov propadlih revolucij lahko ozrli za novimi umetniškimi utopijami in sodobnim strukturiranjem spomina«.
Razstava Naši heroji sodi med največje projekte UGM v zadnjem času, saj gre za del večletnega mednarodnega projekta Heroes We Love. Ideology, Identity and Socialist Art in New Europe, ki ga je podprl evropski program Kreativna Evropa 2014–2020, v okviru katerega se bo mariborska razstava – z zamenjavo in dopolnitvijo eksponatov – predstavila še v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Tirani, Sofiji in Gdansku.
