Umrla je galeristka Taja Brejc

V starosti 68 let se je poslovila znamenita galeristka iz ljubljanskih galerij Škuc in Equrna.

Tue, 08.03.2016, 12:09

Včeraj se je po hudi bolezni iztekla življenjska pot Taje Brejc, leta 1947 rojene umetnostne zgodovinarke in predvsem galeristke, ki bo številnim ljubiteljem tukajšnje likovne umetnosti ostala v spominu kot izjemna galeristka, katere kariera je bila razdeljena na dve osrednji ljubljanski likovni galeriji. V njuni zgodbi je vstopila že ob samem začetku, ob ustanovitvah.

Na sredini sedemdesetih let, ob ustanovitvi Škuca, je bila prva voditeljica njegove galerijsko-likovne sekcije, njen trud pa je bil poplačan z odprtjem Galerije Škuc leta 1979 in s premierno pregledno razstavo v Sloveniji prezrte konceptualne skupine OHO.

Neločljivo je z njo povezana predvsem Galerija Equrna, katere odprtje je se zgodilo v naslednjem desetletju. Leta 1981, ko je tedanja zakonodaja omogočila ustanavljanje trajnih delovnih skupnosti, je z umetniki soustanovila trajno delovno skupnost Equrna, ki je nastala po neskončnem številu raznovrstnih predlaganih programov, prošenj in sestankov s pristojnimi zastopniki takratnih institucij. Leta 1984 se je Equrna vselila na Gregorčičevo 3, kjer deluje še danes. Taja Brejc je v njej organizirala nešteto samostojnih in skupinskih razstav najuglednejših slovenskih likovnih ustvarjalcev.

Program galerije se je uveljavil kot izredno pester in ustvarjalen. Razstavljali so avtorji različnih generacij, tako renomirani kot študentje ALU, neprekinjen tok razstavne politike Equrne pa je uspešno prebrodil tudi spremembo družbenopolitičnega sistema.

Prisotna doma in v svetu

Taja Brejc je sicer študij umetnostne zgodovine zaključila z diplomsko nalogo na temo umetnosti Zorana Mušiča, strokovno pa se je izpopolnjevala tudi na Institut für Moderne Kunst v Nürnbergu. V mednarodnem prostoru je med drugim s kustosom K. McShineom sodelovala pri pripravi pomembne svetovne razstave konceptualne umetnosti Information Show v Museumu of Modern Art v New Yorku, razstave skupine OHO pa je organizirala tudi v Münchnu. Z Galerijo Equrna je sodelovala tudi na prestižnih mednarodnih likovnih sejmih, kot so Art Basel, LA Art Fair, Artforum Berlin, Preview Berlin, ARCO v Madridu in Art Chicago.

»Ko smo začeli, so se nam vsi posmehovali, češ, še državne institucionalne galerije komaj krpajo konec s koncem,« se je v pogovoru za Delo začetkov Equrne spominjala pred tremi leti, nekaj pred praznovanjem tridesetletnice galerije. »Z izjemo majhnega prostora galerije Labirint, takrat v lasti Mladinske knjige, v Sloveniji ni bilo prodajne galerije, še manj je bilo priložnosti za predstavitev aktualne produkcije osemdesetih in kasneje devetdesetih let. Kar tri leta je trajalo, da smo le pridobili prostore, da bi dokazali, da lahko tudi zasebna galerija preživi.«

Komentirala je tudi današnji čas: »In zdaj, ko − kot pravijo − živimo v kapitalizmu, se je trg sesul. Ljudje živijo v negotovosti, v strahu pred jutrišnjim dnem, slike ali kipa pa si seveda ne kupiš kar mimogrede, to narediš, da se 'pocrkljaš', kar seveda ni luksuz, temveč spada med temeljne človekove potrebe. Kriza traja že vsaj poldrugo leto, v zadnjem času pa je prodaja skoraj usahnila, pravzaprav že nekaj mesecev nismo prodali nobenega dela.«

 

Prijavi sovražni govor