Tiskane izdaje
V italijanščini Andrea Schiavone ali Andrea Meldola, v hrvaščini pa Andrija Medulić (okoli 1510–1563), je bil pred polovico tisočletja pomemben predstavnik beneške slikarske šole za časa Tiziana, Tintoretta ali Paola Veroneseja.
Izšel je iz Zadra, kar mu je, četudi je njegov rod izviral iz italijanskega mesteca Meldola v bližini Forlìja v italijanski Romagni, v Benetkah kot drugim Dalmatincem prineslo vzdevek Schiavone, svoj prispevek k zgodovini umetnosti Benetk pa je izoblikoval v času pozne renesanse in manierizma, in sicer tako v vlogi slikarja kot mojstra grafike, ki je v njegovem času doživljala izjemen razmah. Med kolegi, ki so ga cenili, so bili, denimo, Tintoretto, Annibale Carracci in El Greco.
Tokratna razstavna sezona mu je naklonjena. Muzej Correr ob osrednjem beneškem trgu sv. Marka je pravkar prizorišče njegove sploh prve reprezentančne monografske razstave, ki zajema kar okoli 80 njegovih del iz zbirk z vsega sveta, pri čemer so širši kontekst njegovega časa v skladu z naslovom Andrea Schiavone med Parmigianinom, Tintorettom in Tizianom vzpostavili tudi z deli drugih njegovih kolegov.
Iskanje vidnejšega mesta v razvoju beneške šole
V celoti obiskovalce pričakuje okoli 140 eksponatov, tudi dela omenjene trojice iz naslova, ob teh pa še Paola Veroneseja, Giorgia Vasarija, Jacopa Bassana in drugih. Cilj? Opus Andrea Schiavoneja postaviti na vidnejše mesto v razvoju beneškega slikarstva 16. stoletja.
Kot zapišejo organizatorji, je slikar, rojen okoli leta 1510, že kmalu po prihodu v Benetke, kar se je zgodilo okoli leta 1535, javnost in kritiko razdvojil. Cenil ga je, denimo, vplivni literat Pietro Aretino, ki je bil med njegovimi prijatelji, koga drugega je njegov moderen slog tudi šokiral in ga je preziral, najpomembnejši vzor, ob katerem se je formiral (kje natančno se je izšolal, ni znano), pa je predstavljalo delo znamenitega sodobnega manierista Parmigianina, aktivnega med Firencami, Bologno, Parmo in Rimom.
Tudi sam je izoblikoval izrazito napreden slog. Kot zapišejo organizatorji razstave, ta slog odraža »čopič, hiter kot puščica« in »dalmatinsko furijo«, s svojimi deli, obravnavo kolorita in zgoščenimi atmosferskimi učinki slik pa je vplival celo na nekaj let mlajšega prvaka beneškega manierizma Tintoretta. Ohranila se je izjava njegovega sina Jacopa Tintoretta, po kateri naj bi oče eno izmed kolegovih slik v ateljeju uporabljal za neposreden vzor pri obravnavanju barve.
Renesančni »informel«
Manj je njegove inovacije cenil omenjeni kolega Vasari, znameniti avtor številnih biografij starejših in sodobnih umetnikov – in tudi njegove –, ki je njegov slikarski izraz označil kot svojevrsten slog z »madeži« in vtisom nedokončanosti. Kot bi rekli danes, za nekakšen »informel«, a mu je še vedno naročil sliko, in sicer za Ottaviana de Medicija.
Andrea Schiavone je do smrti leta 1563 v Benetkah izoblikoval uspešno kariero. Njegova dela so naročali tako zasebniki kot cerkveni naročniki, s stoletji pa so pristala v vodilnih svetovnih muzejih. Tista, ki so začasno znova v Benetkah, imajo, denimo, domicil v Britanskem muzeju in Kraljevi zbirki v Londonu, Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju, Metropolitanskem muzeju v New Yorku, pariškem Louvru in drugih osrednjih muzejih.
Iz Hrvaške sodeluje zagrebška Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Mimogrede, hrvaški zapis imena Andrija Medulić izvira iz stare literature. Še v 19. stoletju, ko italijansko poreklo slikarjeve družine ni bilo raziskano, ga je uvedel zgodovinar, literat in utemeljitelj hrvaške arheologije Ivan Kukuljević Sakcinski.
