Tiskane izdaje
Od leta 1516, ko je znameniti beneški zgodnjerenesančni slikar Vittore Carpaccio, mojster narativnih prizorov, v katerih odzvanjajo novosti beneške in širše italijanske pa tudi zgodnje severne renesanse, ustvaril monumentalno oltarno palo za koprsko stolnico, mineva natanko polovica tisočletja.
Dve Carpaccievi deli bosta od danes v Pokrajinskem muzeju Koper dostopni veliko bližje, kot ju je mogoče občudovati v mestni stolnici, ki je bila sicer v kasnejših stoletjih temeljito barokizirana. Njegovi orgelski krili z motivoma Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v Templju bosta od danes na ogled v atriju muzeja, in sicer v času posegov s strani strokovnjakinj Restavratorskega centra. Kot napovedujejo, bo mogoče posege mesec dni spremljati v živo.
»V Sloveniji je to prvi primer javnega restavriranja dragocene umetnine pred javnostjo. V tujih muzejih to počnejo pogosto, zato smo se z veseljem odzvali na povabilo Pokrajinskega muzeja Koper. Nazorno lahko pokažemo potek našega dela, ki ga večina slabo pozna. To je za nas tudi promocija stroke,« je povedala Barbka Gosar Hirci, vodja projekta restavriranja dveh neprecenljivih del Vittoreja Carpaccia.
Vittore Carpaccio: Pokol nedolžnih otrok na orgelskem krilu v koprski stolnici. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Koper
Beneško-koprski mojster je dve orgelni krili izdelal predvidoma leta 1516, kot zadnji v svojem življenju in za koprsko stolnico. Že zaradi tega je posebnost brez primere. Tudi sicer so Carpaccieva platna najdragocenejša, kar jih iz obdobja renesanse premore Slovenija. Sliki Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju sta dolgi 419 oziroma 423 centimetrov in široki 150 oziroma 128 centimetrov. Na posebej prilepljeno in pričvrščeno platno ju je poslikal v tehniki jajčne tempere.
Vittore Carpaccio: Predstavitev v Templju na orgelskem krilu v koprski stolnici. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Koper
Restavriranje del je izjemno zahteven projekt, ki ga izvaja ekipa vsaj sedmih konservatork-restavratork in drugi delavci Restavratorskega centra ZVKDS. Obe platni restavrirajo že eno leto in ga bodo še vsaj eno leto. To sta dve (od štirih) kril, ki sta včasih pokrivali cerkvene orgle. Dve krili so v 19. stoletju odnesli v Avstrijo, kjer se je za njima izgubila sled. Ljubljanski restavratorji vedo, da so sliki v zadnjih 120 letih že dvakrat restavrirali. Tokrat pa so pod vrhnjimi plastmi odkrili tudi angelski obraz dekleta, ki je bil v preteklosti prekrit.Restavratorke bodo v koprskem muzeju delale en mesec vsak delovni dan med 8. in 16. uro. »Ko bodo v koprski župniji videli, kako bosta platni zažareli po restavracijskih posegih, si bodo zaželeli, da bi v najkrajšem času obnovili še vse druge v cerkvi. Predvsem veliko palo Marijo z otrokom in svetniki (Sacra coversazione), ki sodi med najdragocenejša Carpaccieva dela, kakršne visijo tudi v Louvru, v New Yorku, Wshingtonu, Madridu, Benetkah, Firencah in drugod po svetu. Akcijo restavratorskega dela pred javnostjo so si omislili v Pokrajinskem muzeju zato, da tudi na ta način ob 500. obletnici Carpaccievega ustvarjanja promovirajo renesančno kulturo v mestu,« je povedal direktor muzeja Luka Juri.
Vittore Carpaccio: Marija z Jezusom in svetniki v koprski stolnici, 1516. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Koper
Oltarna slika odraža značilno ikonografijo Sacra conversazione, Sveti pogovor z Marijo z malim Jezusom na prestolu ter svetniki v značilni kontemplativni atmosferi, ki jo dopolnjuje pritajena glasba, v okviru opusa Carpaccia pa zastopa njegovo pozno obdobje, čas, ko se je že oprijel vplivov drugih slikarjev, predvsem zrelega sloga Giovannija Bellinija, mojstra tovrstnih oltarnih slik po beneških cerkvah.V tem času je na zahtevnem umetnostnem trgu Benetk že zavladala visoka renesansa. Istega leta 1516 je, denimo, Tizian začenjal slikati skoraj sedemmetrsko Assunto v samostanski cerkvi Frari, Giorgione, drugi veliki pionir visoke renesanse v mestu, pa je bil tedaj celo že mrtev.
Carpaccio se je v času prodora mlajših talentov moral zadovoljiti tudi z naročili iz province. Tako je ustvarjal tudi za okolico Benetk, Furlanijo in Istro, za Piran in Koper, kjer je pomembno umetnostno sled zapustil tudi njegov sin Benedetto, ki je v Kopru tudi umrl. Na Obali sicer hranijo le del dediščine Carpacciev, saj ostajajo pomembne slike predmet restitucije in onkraj slovensko-italijanske meje.
