Tiskane izdaje
Orjaški opus Pabla Picassa je tradicionalno vir navdiha neštetih analiz in interpretacij, a segmenti, ki ga sestavljajo, v strokovnih obravnavah ali razstavnih programih niso enakovredno zastopani. Da njegov kiparski opus doslej ni bil deležen dovolj pozornosti, priznavajo celo v njegovem matičnem pariškem Picassovem muzeju, v katerem bodo danes odprli razstavni pregled njegovih kiparskih dosežkov.
Gre za razstavo, ki nagovarja z oznako najobsežnejšega pregleda Picassovih kiparskih del v zadnjih 50 letih, kar pomeni tudi najobsežnejše posthumne razstave, v Parizu pa bo dostopna po premieri v newyorškem muzeju MoMA. Mimogrede, prvo veliko razstavo Picassovih kipov so organizirali šele leta 1966, ko je umetnik štel že nad osemdeset let, ob Parizu pa je bila na ogled še v Londonu in New Yorku.
Od kubizma do Apollinaira
Naslov tokratne razstave je preprost, Picasso kipar, posebnost pariške postavitve razstave z okoli 160 deli pa bo, da se bo vidneje osredotočila na razvoj posameznih motivov. Picasso je namreč kipe, ki jih je ustvaril, izkoristil tudi za nadaljne serije del iz različnih materialov.
Predstavljeni bodo, denimo, njegovi zgodnji Kozarci absinta iz kubističnega obdobja – iz leta 1914 –, ki jih je sprva ustvaril v vosku, zatem pa odlil v bronu, izpostavljajo pa tudi primerka kipa Ženska na vrtu, ki ju je v letih 1929 in 1930 ustvaril v sodelovaju z Juliem Gonzálesom in se bosta na razstavi sploh prvič srečala.
Med skulpturami, ki imajo domicil v muzeju MoMA in bodo tokrat na ogled tostran Atlantika, opozarjajo na kubistično Glavo Ženske (Fernande) iz leta 1909 ali tihožitje Lobanja koze, steklenica in sveča v različicah iz polihromiranega brona iz let 1951 in 1953, v novi luči pa bo predstavljena tudi bogata zbirka kipov Picassovega muzeja. Kiparska dela se bodo namreč na razstavi izmenjevala s Picassovimi slikami in risbami. Med slednjimi bodo, denimo, njegove skice za spomenik, posvečen Guillaumu Apollinairu.
