V umetnosti gospodujejo Stvarniki. Ne Darwin

UGM Maribor: Na ogled dve razstavi s tematiko živali oziroma takšnih in drugačnih bitij ter lova.

Mon, 14.03.2016, 12:00

Figuralika in še zlasti upodobitve živali že dolgo ne kotirajo posebno visoko na umetnostni hierarhični lestvici, vendar si lahko v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) trenutno ogledamo kar dve tovrstni razstavi in sicer Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu ter Ta je lovska!

Izhodišče razstave Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu prvotno niso bila bitja, ampak upodobitve živali, vendar so se v projektu, ki ga je pripravil dr. Lev Menaše, opice, žuželke, psi, ribe, netopirji, gepardi, krokarji in ostala favna združila s svetom neprepoznavnih bitij. Pravzaprav so »naturalistične« upodobitve prej izjema kot pravilo, dela so predvsem nosilci takšnih in drugačnih razpoloženj, idej in naukov, včasih arhetipskih, drugič fantazijskih ali sinteze obeh.

Zaradi takšnega prepleta kustos meni, da se je razstava spremenila v svojstveno tekmovanje med darvinizmom in kreacionizmom. Darvinizem uči, da vrste izhajajo po izvoru iz starševskih oblik s spremembami po naravni selekciji tistih posameznikov, ki so najbolje prilagojeni za reproduktivni uspeh svoje vrste, medtem ko kreacionizem trdi, da je materijo in vse stvari ustvaril, v bistvu takšne kakor obstajajo zdaj, neki vsemogočni Stvarniki in se niso izoblikovale in razvile postopno.

»Kateri nauk je tokrat zmagal, ni težko uganiti, sklep je očiten, vsaj kar se umetnosti tiče, Darwin ni imel prav, vsemogočni Stvarniki so ji gospodovali od nekdaj in ji gospodujejo tudi danes,« meni Menaše.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju med UGM, Galerijo Lojzeta Spacala Štanjel, Gorenjskim muzejem, Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana, so z izborom del predstavljeni številni umetniki: Mirsad Begić, Janez Boljka, Mirko Bratuša, Jakov Brdar, Dragica Čadež, Peter Černe, Natalija R. Črnčec, Polona Demšar, Stane Jagodič, Viljem Jakopin, Matic Jelčič Kürner, Barbara Jurkovšek, Marko A. Kovačič, Mojca Smerdu, Zoran Srdić Janežič, Jože Šubic idr.

Ta je lovska!

Precej drugače je zasnovan razstavni projekt Ta je lovska!, ki ga je pripravil kustos Denis Volk v UGM Studiu. Kot pravi Volk, ima lov v kolektivnem nezavednem pomembno mesto zaradi povezanosti z osnovnimi instinkti preživetja in močnimi čustvi, ki so s tem povezana. Razstava je zgolj delni prikaz vpetosti lova v sodobno likovno snovanje, dela in pristopi umetnic in umetnikov so raznoliki.

Upodobitve živali in lova so največkrat nastale zaradi občudovanja, kot zarotitev ali pripravo na lov in prikaz lova ali uplenitve, živali so dobile vidno mesto v ljudskem pripovedništvu in verovanjih, kar se je prenašalo med rodovi in postalo del nacionalne simbolike, kulture in identitete. Lahko je tudi simbol človeškega sveta, kritika sodobne družbe, njenih vrednot in želja, zlasti želje po prevladi, osvojitvi in podreditvi.

Sporočanje s pomočjo »lovskega gradiva«

Dela usmerjajo pozornost na probleme sodobnega časa, kot so potrošništvo, odtujenost, pomanjkanje sočutja, hkrati pa sporočajo, da je dobro vendarle še ostalo in da ga je potrebno negovati. Obravnavana tematika zajema med drugim čustvovanje, zgodovinsko raziskovanje, simbolne vsebine in kritiko družbe. Skupna rdeča nit zelo raznorodnih ustvarjalcev je zgolj v tem, da vsa posredujejo sporočilo s pomočjo »lovskega gradiva«, torej da so v delih prisotne živali, trofeje, živalski deli ali lovski običaji.

Mito Gegič družinsko lovsko tradicijo spoštuje, vendar je ne sprejema za svojo in je do nepotrebnega ubijanja divjih živali kritičen. V slikah lovske motive povezuje z digitalnimi mediji in jih predeluje, v neslikarskih delih pa svojo kritiko razširi na druga področja človekovega delovanja in na celotno družbo. V ciklu Kapital skupine Irwin je v ospredju poudarjanje slovenske tradicije, ikonografije in nacionalnih simbolov ter umetniških avantgard, Uroš Acman se v seriji konceptualnih fotografij Muzeji/Museums osredotoča se na bivališča lovcev.

Aljaž Celarc s serijo Obujena preteklost/Past opozarja na slovensko lovsko tradicijo lovljenja s pastmi, zanj je tudi fotografska kamera past, s katero ulovi podobe sedanjega časa, bodočo preteklost, Jasmina Cibic z videom dokumentira mednarodni performans The Ambassadors, v katerem uporabi elemente lovske tradicije, ki ne pozna meja. Muzejske izkušnje v svoje delo vpleta tudi Svetlana Jakimovska Rodić.

Po zgledu podob z železnodobnih situl grafično upodablja svet lovcev in lova, pa tudi divjih živali, ki mirno živijo v idilični in neokrnjeni krajini, medtem ko je Andrej Brumen Čop neposreden, saj upodobi trupla divjih živali.

Divje živali, ki jih slika Mitja Ficko, imajo pogosto simbolni pomen. Večkrat uprizori nekakšen prehod, ki je lahko prehod med realnim in duhovnim ali fantastičnim, med civilizacijo in divjino, med urbanim in naravo, med znanim in neznanim, onstran prehoda, v neznanem je umeščena simbolna žival. Vladimir Leben na humoren in nekoliko ironičen način prikazuje življenje lovcev, lovskega psa in divjih živali, opozarja pa tudi na resno ekološko problematiko ter človekov odnos do živali, ki je pogosto nečloveški.

Prijavi sovražni govor