Tiskane izdaje
Zagrebški Muzej Mimara bo od danes prizorišče razstave Nedorečenih pogovorov tukajšnjega fotografa Janeza Vlachyja. Napovedana je serija njegovih portretov z večplastnimi pomeni.
Fotograf z okoli četrtletno avtorsko kilometrino in mednarodnimi referencami, kakršni so nastopi v razstaviščih po Evropi, ZDA in na Japonskem ali odmevne objave v fotografski publicistiki (Photo, Graphis), je tradicionalno veljal za avtorja, ki je v središče interesa ob portretu postavil akt, obravnavan na stičišču fotografske tradicije ter sodobne perspektive, ukvarjal pa se je tudi z urbanimi tihožitji, motivom mestnih izložb ali naravo.
Fotografska erotična karizma
Vlachy se je rodil leta 1954 v Ljubljani. V Mestni galeriji Ljubljana, kjer so pred desetletjem gostili njegovo razstavo, so na njegovih fotografijah zaznali svojevrstno erotično karizmo, ki se je razvila skozi izgrajevanje erotizma, užitek gledanja in navidez lahkoten, hkrati pa premišljen sprehod skozi zgodovino razmerja med avtorjem in ženskim modelom.
»Pred koketiranjem in lascivnostjo ali celo obscenostjo se Vlachy zavaruje na ta način, da dobesedno občuduje, daje poudarek naravnemu glamurju, ki ga zmore pripisati svojemu modelu. Pri moških modelih pa se v istem smislu lahko razkriva še dodatna narcistična, pa tudi avtoerotična razsežnost. Taki racionalno čutni igri, bolje igrivosti, ostaja zvest v črno-beli, tonsko obarvani in tudi barvni fotografiji,« sozapisali.
Odzivi na realnost, polno neizpolnjenih želja
V praški Galeriji Josef Sudek, kjer se je prav tako predstavil, so na njegovih fotografijah zaznali izraz psihološke in socialne atmosfere dobe in dodali, da so njegove podobe odzivi na realnost, polno neizpolnjenih želja, seksualnih strasti in pripovedi, očitkov, agresije in romantične nostalgije. Niso ne portreti ne akti, pač pa vizualno zasnovane in miselno usklajene pripovedi, zelo intimne pripovedi, v katerih se avtor kaže kot preprosto ranljiv in neustavljivo izpostavljen nemilosti gledalca.
Zagrebški muzej na spletni strani objavlja zapis Aleksandra Bassina. Ta v njem Vlachyjevo delo vzporeja z mediatiziranim vidikom ustvarjanja podob, znanega iz vzporednega sodobnega slikarstva. Kot novost njegovega dela zpostavlja moške portretne fotografije z občutkom varljve resničnosti, sprašuje pa se, ali je mogoče Vlachyjevo fotografijo razumeti tudi kot fotografijo, ki je v končni instanci posvečena idealizirani optiki v okviru estetike sodobnega neonaturalizma.
Razstava bo na ogled do 6. marca.
