Tiskane izdaje
Jon, ki šteje 21 let, in štiri leta starejši Aleks iz Sankt Peterburga se 18. maja lani, ko sta se znašla pred fotoobjektivom danskega fotografa Madsa Nissna, gotovo nista nadejala, da bosta prodrla v svetovne medije. Morda v kak danski časopis z omejenim dosegom, v medije po vsem svetu pa ne.
A se je ljubimcema to zgodilo. Njun odnos, fotografsko zabeležen v mehki svetlobi večerne osvetlitve, v trenutku intime, ki je nedvomno inscenirana in ne voajerska – fanta pač pozirata, upoštevajoč, kar se v medijih se sme videti in česa ne –, je zaokrožil po svetu.
Razlog za to je, da gre za trenutno eno medijsko najbolj izpostavljenih fotografij, za posnetek, s katerim je omenjeni Nissen na vsakoletnem natečaju World Press Photo osvojil najbolj zaželeno nagrado na področju fotoreportaže: naziv fotografije leta.
Odločitev tokratne žirije amsterdamskega natečaja, na katerem so v zadnjem obdobju nagrajevali tragične, tudi skrajno krute posnetke s svetovnih kriznih žarišč – lani, denimo, posnetek afriških migrantov Američana Johna Stanmeyra, predlani prizor z otroškimi trupli iz Gaze Šveda Paula Hansna, leto pred tem fotografijo posledic solzivca na protestih v Jemnu Španca Samuela Aranda, še pred tem pa fotografijo Južnoafričanke Jodi Bieber s portretom Afganistanke, ki so ji, ker je zapustila moža, izmaličili obraz –, po svoje odstopa, a še vedno izraža značilno zahodno stališče. To je tokrat usmerjeno v politiko Putinove Rusije in tamkajšnjo diskriminacijo populacije LGBT.
Nagrajena fotografija je del širše Nissnove serije Homofobija v Rusiji, zmagovalni posnetek pa je sam označil za prikaz »Romea in Julije naših dni«, ki se soočata z okoliščinami, v katerih želijo njuna čustva izničiti. Skrivati jih morata za težkimi zavesami, ki ju ločujejo od preostanka sveta, tako kot za tovrstne skrite ljubezni zahtevata zakon in ruska družba.
Nissen na World Press Photo že dosegel nagrado
Nissen je sicer leta 1979 v mestecu Hobro na severu Danske rojeni dokumentarni fotograf, ki se je formiral na Danski šoli za novinarstvo v prestolnici København, se zatem v letih 2009–2014 pridružil fotoreporterjem danskega časopisa Berlingske, objavljal pa tudi v Newsweeku, Timeu, Der Spieglu, Sternu ali Sunday Timesu.
Lani se je pridružil fotoreporterjem vodilnega danskega časopisa Politiken. Med osrednjimi fotografskimi serijami, ki jih je ustvaril doslej, izpostavljajo njegovo beleženje prehrambene krize v Nigru, prenaseljenosti na Filipinih, situacije v pragozdovih Amazonije in mnoge posnetke iz Kitajske, na natečaju World Press Photo pa je v vlogi nagrajenca povratnik.
Že leta 2011 je namreč v kategoriji posnetkov iz vsakdanjega življenja dosegel tretje mesto, tedaj s fotografijo 18-mesečne deklice, posnete v Katmanduju. Deklica brez imena se je rodila z boleznijo hidrocefalus (vodenoglavost), našli so jo zapuščeno, kljub pomoči z Danske, ki je sledila objavi fotografije, pa je po operativnem posegu – ti so na Zahodu uspešni, v Nepalu je bil zaradi tega, ker deklice vse od rojstva niso ustrezno zdravili, tvegan – umrla.
Na domačih geografskih koordinatah je Nissen osvojil že serijo nagrad na vsakoletnih izdajah Danske fotografije leta.
Odziv v Rusiji?
Na spletni strani ruske tiskovne agencije Tass z daljšimi opisi izpostavljajo fotografije Rusov Sergeja Ilnickega in Sergeja Ponomareva, ki sta letos prav tako prodrla med nagrajence natečaja, z zmagovalnim posnetkom pa opravijo v le enem stavku proti dnu zapisa.
Brez oznake, da je bil posnet v Sankt Peterburgu. A so ga na spletu, resda skritega med ostalimi nagrajenimi fotografijami, objavili.
