Do milijonov z dobesedno nevidno umetnostjo

Lana Newstrom je prepričana, da je umetnost mogoča le v domišljiji, to domišljijo pa prodaja za zelo visoke vsote.

Objavljeno
02. oktober 2014 16.42
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

»To, da ničesar ne vidite, še ne pomeni, da v posamezno umetniško delo nisem vložila veliko ur dela,« je za kanadski nacionalni radijski program CBC izjavila 27-letna Newyorčanka Lana Newstrom, katere ustvarjanje trenutno odmeva onkraj pa tudi tostran Atlantika.

Nekoč je ustvarjala slike, kipe ali instalacije, zatem pa se je temu povsem odpovedala, saj zanje, kot je mimogrede priznala, ni bilo interesa niti med gledalci niti med galeristi in kupci. Tradicionalne in tudi nove medije je kmalu opustila.

»Ko govorimo o umetnosti, govorimo o imaginaciji in moja dela zahtevajo interakcijo z gledalcem. Predstavljati si morate, da sta pred vami na ogled slika ali skulptura,« je dodala v pogovoru za CBC. Skratka, ustvarja dobesedno nevidna dela, gledalcu pa ponuja le svojo nematerialno domišljijo, naslovljeno Kanadsko poletje, Speči pes ali kako drugače. Naslovi v vidni realnosti nimajo nikakršne opore in igrajo predvsem vlogo ključnega napotka gledalcem.

Si je s tako radikalno konceptualistično držo v aktualnih pogojih na umetnostnem trgu mogoče rezati vsakdanji kruh? Da, njen galerist Paul Rooney, ki jo predstavlja kot eno najpomembnejših avtoric sodobne umetnosti na svetu, je za isto radijsko postajo izjavil, da koncept Newstromove mnogim predstavlja težave, a se to spremeni, ko je z deli dejansko soočen. »Ko si tam, ko si v prostoru, ko si pred njenimi deli, te premaga občutje povezanosti, ki izziva čute.«

Zgolj lena in neinventivna?

V posnetku slišiš tudi, da so kljub popolni dematerializiranosti umetnin njihove razstavne predstavitve kompleksne. V ozadju pogovora, denimo, slišiš napotek delavcu, naj eno izmed skulptur še posebej pazljivo dvigne, saj je med težjimi.

Newstromova se je v okviru newyorškega Tedna umetnosti samostojno predstavila v uveljavljeni Galeriji Schonburg, seveda pa je s svojo držo naletela tudi na negativne odzive. Kritik Morris Header jo je zelo preprosto označil za leno in neinventivno umetnico, saj je bila podobno radikalna umetniška praksa znana že v osemdesetih letih minulega stoletja.

Seveda ni njen edini kritik. Na delo Newstromove so se odzvali številni mediji, kar ji je utrdilo medijsko prepoznavnost, ta pa vpliva na cene, ki jih dosega na trgu. Vrednost njenih del? Vsaj 35.000 ameriških dolarjev, lahko tudi blizu milijona.

Za prepoznavnost skrbi tudi s spletno predstavitvijo lananewstrom.com, na kateri je njeno delo, mimogrede, poželo že dolgo serijo jedkih komentarjev, slediti pa ji je mogoče tudi na tviterju.

Ljudje sovražijo bogate

Tudi objava CBC je sprožila škandal, na katerega so se odzvali v medijih od spletnega Artneta do Guardiana, v katerem je kritik Jonathan Jones zapisal, da se ljudje radi zabavajo ob lahkovernosti umetnostnega sveta, a da se mu zdijo reakcije na lažno nevidno umetnost Lane Newstorm predvsem odraz tega, kako ljudje sovražijo bogate.

Tiste, ki si lahko privoščijo nakup dragih izdelkov uveljavljenih sodobnih vizualnih umetnikov.

Zakaj oznaka lažne umetnosti? Ker je kdo že kaj kmalu ugotovil, da ti »googlanje« ne pomaga prav veliko, če želiš o umetnici Lani Newstrom, galeristu Paulu Rooneyju, Galeriji Schonburg ali kritiku Morrisu Headerju izvedeti kaj več. Pri CBC so namreč zvočni zapis o avtorici nevidnih umetnin in celo njeno spletno stran ustvarili zgolj v okviru satirične oddaje, v kateri potvarjajo realnost.

Tudi fotografijo njihove spletne predstavitve priložnostno izmišljenega fenomena Newstrom, na kateri množica obiskovalcev galerije zavzeto strmi v prazno, so kmalu razkrinkali. Gre za manipulirano fotografijo, v resnici pa so imeli gledalci vsekakor v kaj strmeti. V brhko Marilyn Monroe na znamenitih fotografijah Berta Sterna, ki so bile na ogled v Milanu.

Posnetek o Newstromovi – ni dolg, le šestminuten – je sicer za ljudi dobre volje dostopen na tej povezavi.