Tiskane izdaje
Nedelja, 8. oktobra leta 2002, se je v zgodovino Metropolitanskega muzeja v New Yorku zapisala kot zelo črn dan.
Lesen podstavek, na katerem je bil razstavljen Adam zgodnjerenesančnega kiparja Tullia Lombarda (okoli 1455–1532), je v večernem času, kmalu po odhodu obiskovalcev, popustil in marmornata mojstrovina kiparja je ob padcu utrpela zelo hude poškodbe.
Kakšne, v muzeju niso nikoli javno predstavili s fotografijami, napovedali so le, da bo restavriranje zahtevalo dve leti. Zahtevalo jih je veliko več, kar dvanajst, prelaganje konca restavriranja v tem času pa je v javnosti stopnjevalo dvom o tem, ali je kip, ki tradicionalno velja za enega najdragocenejših v Metropolitanskem muzeju, sploh mogoče popraviti.
A je sedaj restavriranje vendarle končano. Kot napovedujejo v reviji The Art Newspaper, bo Adam, ki je nastal v letih okoli 1490-95 za nagrobni spomenik beneškega doža Andrea Vendramina in zaseda v pregledu zahodnoevropske umetnosti zelo pomembno mesto – velja za najzgodnejši primer monumentalnega moškega akta v naravni velikosti po času antike, Michelangelov David je okoli desetletje mlajši –, sredi prihodnjega meseca naposled znova na ogled.
Za kakšne poškodbe je šlo? »Na srečo sta bila glava in torzo najmanj poškodovana,« je že kmalu po nesreči za New York Times povedal kustos za evropsko kiparstvo James Draper. »A se je zato ena noga zlomila na šest delov in tudi nekateri drugi deli so se zlomili v veliko delcev. Nekateri deli so se tudi razpršili v prah,« je dodal tedaj.
Dela Tullia Lombarda, enega pomembnih italijanskih zgodnjerenesančnih kiparjev, sicer sodijo v širše okolje umetniške družine Lombardov, ki je v Benetkah ustvarila niz kiparskih del za tamkajšnje cerkve, tudi nagrobne spomenike za več zgodnjerenesančnih dožev, med kateri je omenjeni Vendraminov.
