Tiskane izdaje
Mednarodni grafični bienale Nad tabo/ti se v svoji 31. izdaji zaključuje, danes so podelili tudi nagrade. Žirija za veliko nagrado 31. grafičnega bienala v sestavi Breda Kolar Sluga (predsednica), Adam Budak (intervju z njim bomo objavili na ponedeljkovi strani kulture), Emily King in Alessandro Rabottini je odločila, da veliko nagrado prejme Ištvan Išt Huzjan.
Podelili so še nekaj priznanj, nagrado žirije (raziskovalna rezidenca) prejeme Declan Clarke, posebno omembo žirije prejme Pilar Quinteros, nagrado za življenjsko delo pa so namenili Petru Gidalu.
31. grafični bienale z vključitvijo instalacij, filmov, arhivskega gradiva, javnih intervencij, skulptur in risb širi temeljno razumevanje grafičnega ustvarjanja, grafičnega dela, reprodukcije in cirkulacije. Selektorici Nicoli Lees je uspelo v vseh galerijskih prostorih ustvariti prepričljiv dialog med različnimi deli in ob tem problematizirati tako zgodovino bienala kakor tudi možnosti novih naročil. Razstava združuje mlade ustvarjalce in zgodovinske osebnosti, njena širina pa raziskuje stanje grafičnega medija v številnih zahtevnih smereh.
Instalacija Ištvana Išta Huzjana odseva – tako dobesedno kakor tudi metaforično – kompleksno mrežo zgodovinskih referenc in formalnih sredstev v vsej njihovi razslojenosti, začenja utemeljitev žirija. Delo je polifonija narave in spomina, umetnostne zgodovine in ustvarjalčevih intimnih odzivov na uradne zgodbe. Žirija je prepoznala umetnikovo sposobnost ustvariti večplastno strukturo, ki združuje lokalnost in globalnost. Njegovo delo na bienalu Odsevi zemlje (2015) in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria (2015) je bilo narejeno posebej za letošnji bienale, kar je žirante še dodatno spodbudilo pri podelitvi nagrade.
Žirija je rezidenco podelila Clarku (delo na bienalu: Skupinski portret z razstrelivom (2014)) zato, ker njegov film na fascinanten način raziskuje čas in politiko, snovnost informacij in stvarnost meja. Delo uspešno vključuje grafične elemente in negibnost podob, s čimer ponazarja kuratorsko strategijo, ki širi formalni in konceptualni okvir bienala. Delo problematizira trenje med osebnimi spomini in širšim družbenopolitičnim kontekstom v Evropi.
Pilarja Quinterosa žirija »posebej omenja« zaradi njenega izjemnega angažmaja in inteligentne izvedbe projekta. Njeno delo na bienalu se imenuje Katedrala svobode (2015) in je bilo narejeno posebej za 31. grafični bienale.
Petru Gidalu (deli na bienalu: Knjige kazal (1993–še poteka) in Deset izgubljenih redkih knjig: nočna mora prodajalcev knjig (2011)) pa bi žirija rada izrazila občudovanje ob globoki predanosti neumornemu eksperimentiranju. Sodelovanje Petra Gidala na letošnjem bienalu je simbol kuratorske vključitve večplastnih praks, ki so zmožne raziskovati in preseči ločnice med literaturo in likovno umetnostjo, eksperimentalnim filmom in fotografijo, reprezentacijo, tehnologijo, ohranjanjem in širjenjem.
