Zakulisje sveta, v katerem prikazujejo sanje

V Galeriji sodobne umetnosti Celje odpirajo pregledno razstavo slovenskega animiranega filma, filmi so na reviji v Mestnem kinu Metropol.

pet, 13.04.2018, 13:00

Dela 22 avtorjev

Z deli in procesom njihovega nastajanja se na razstavi predstavljajo Špela Čadež, Boris Dolenc, Dušan Kastelic, Miha Knific, Anka Kočevar, Jaka Kramberger, Timon Leder, Urban Breznik, Jernej Lunder, Darko Masnec, Grega Mastnak, Katarina Nikolov, Rok Predin, Nejc Saje, Kolja Saksida, Brane Solce, Koni Steinbacher, Janez Marinšek, Igor Šinkovec, Iztok Šuc, Leon Vidmar in Jernej Žmitek. Organizatorji so si želeli na razstavi in reviji predstaviti tudi enega najbolj eksperimentalnih slovenskih avtorjev Mitjo Mančka, ki pa je iz osebnih razlogov odpovedal sodelovanje.

Za nekaj minut užitka gledalcev ustvarjalci animiranih filmov potrebujejo več let potrpežljivega dela. Osredotočijo se na vsako sličico, na vsak, še tako majhen, premik junaka, ki so ga ustvarili sami. Kako nastane animirani film in kdo so junaki, ki ga zadnja leta ustvarjajo v Sloveniji, si bo mogoče ogledati na prvi skupinski pregledni razstavi Slovenski animirani film 2006–2017. Odprli jo bodo nocoj v Galeriji sodobne umetnosti Celje.

Na pregledni razstavi bo do 17. junija predstavljenih 22 avtorjev, ki so najbolj zaznamovali področje animiranega filma med letoma 2006 in 2017. Slovenski animirani film zadnja leta doživlja razcvet. Filmov je toliko, da v Galeriji sodobne umetnosti Celje niso mogli ponoviti razstave iz leta 2006, ko so predstavljali ustvarjalno dekado slovenskega stripa in animiranega filma. Tako strip kot animirani film sta tako zrasla, da zahtevata ločeno obravnavo. Strip jo je prvič dobil že leta 1996, lani pa še s pregledno razstavo 2006–2016.

Pri vseh razstavah sta sodelovala kustosinja celjske galerije Irena Čerčnik in Igor Prassel, programski direktor mednarodnega festivala animiranega filma Animateka.­ Po njuni zaslugi bomo v Celju lahko pogledali v zakulisje in drobovje animiranih filmov. »Ko smo delali razstavo o stripu, je Irena vprašala, ali bi lahko tudi animacijo predstavili v galeriji. Na neki način je bila skeptična, tako da je celoten projekt nastal kot izziv. Sodeluje tudi Društvo slovenskega animiranega filma, ki pripravlja dvodnevno revijo v celjskem Mestnem kinu Metropol. Pomembno je, da se produkcija pokaže na enem mestu,« je dejal kurator razstave Igor Prassel.

Junaki čisto od blizu

Nastajanje animiranega filma je dolgotrajen proces. V Sloveniji trenutno prevladuje tako imenovani stop lutkovni animirani film, veliko je tudi 2D- in 3D-računalniške animacije. Razstavljeni bodo materiali in eksponati iz filmov, ki so nastali z različnimi tehnikami. Na ogled bodo pripravljalne skice in risbe, tako imenovani zgodborisi, digitalni printi za računalniško animirane filme, izrezljanke in deli scenografij ter originalne lutke za lutkovne in kolažne animirane ­filme.

 

Koyaa Kolje Saksida je v živo malo manjši od tridesetih centimetrov. Foto: arhiv DSAF


Razstavo, na katero je vstop prost, so zasnovali interaktivno, pripravljajo tudi delavnice in vodstva z avtorji, da bodo obiskovalci lahko dodobra spoznali nastajanje animiranih filmov. Morda so med bolj zanimivimi prav scene za posamezen animirani film. Ko si želiš, da bi, ko si bil majhen, imel prav tako hišico za lutke. Ker je prav tako velika, da bi vanjo spravil najpomembnejšo igračo. Ampak zdaj je to prostor za lutko, ki je bila še včeraj v animiranem filmu zelo živa, na zaslonu ali na filmskem platnu je bila ogromna, zdaj pa vidiš, da ima le nekaj centimetrov. Tovrstnega zakulisja v Sloveniji pravzaprav nimamo priložnosti videti, je pojasnil predsednik Društva slovenskega animiranega filma Matija Šturm. »Nimamo institucije, ki bi to trajno razstavljala, da bi lahko bilo na ogled širšemu občinstvu.«

Razstavljeno kaže, da je za ustvarjalci eno najbolj plodnih obdobij. Tako Prassel kot Šturm sta poudarila, da je produkcije v zadnjih letih res veliko, je tudi zelo kakovostna, kar dokazujejo številne mednarodne nagrade ustvarjalcem. Številnost avtorjev in malo denarja ne kažeta, da je to zgolj ljubezen do animacije, je dejal Prassel. »Če bi to bilo zgolj ljubezensko, bi bilo amatersko. V zadnjih petih letih je veliko avtorjev in avtoric ustanovilo svoje producentske hiše in se prijavljajo na razpise, na katerih so uspešni. Čedalje pogostejše so ­koprodukcije.«

 

Dušan Kastelic je film Celica ustvarjal 999 dni. Foto: arhiv DSAF


Animirani film ima vedno več veljave, bolj je cenjen, bolj gledan in tudi bolj konstantno finančno­ podprt, je povedal Šturm. Ob tem je opozoril: »Druga realnost je, da so sredstva ostala omejena oziroma so še nižja kot pred desetimi leti tako na Slovenskem filmskem centru kot drugod.« Čeprav žanjejo uspehe, se ustvarjalci zgolj z animiranim filmom ne morejo ali težko preživijo. Večina dela še druge stvari, je povedal Prassel. »Dušan Kastelic je film Celica ustvarjal 999 dni. Posvetil se je izključno filmu, kajti dela čisto sam, zaradi česar je izgubil marsikateri posel v ilustraciji, s katero se sicer preživlja. To je ta odločitev – ko se odločiš, da boš žrtvoval najmanj leto ali dve življenja, da boš realiziral desetminutni film.«

Dva dni intenzivnega gledanja

Poleg animiranih filmov avtorjev, ki jih predstavljajo v galeriji, bodo danes in jutri v Mestnem kinu Metropol v Celju pripravili drugo revijo slovenskega animiranega filma, prva je bila leta 2014 v Izoli. Predstavili bodo več kot 60 domačih animiranih filmov, ki so nastali med letoma 2014 in 2017. Po nocojšnjem odprtju bodo jutri dopoldne projekcije za otroke in družine, popoldne pa bodo sledili še ostali animirani filmi. Tako kot razstava je tudi revija filmov brezplačna, je poudaril programski vodja Metropola Samo Seničar.

»Zelo veseli smo te decentralizacije, da se kaj zgodi tudi zunaj Ljubljane. Program, ki ga je sestavil Igor Prassel, je res odličen, vsi programski sklopi bodo pospremljeni s pogovorom s strokovnjakom. V Celju gostimo nekaj res velikega.« Pa ni mislil največjega slovenskega junaka Martina Krpana, ki je tudi doživel animirano verzijo.

 

Gospod Filodendron in Jablana Gregorja Sakside. Foto: arhiv DSAF

Številni animirani filmi so že našli pot do nacionalne televizije. Šturm je dejal, da se trudijo, da bi kratke animirane filme vključili v redni program kinematografov kot predfilme. Animirani film tako prodira v javnost, ustvarjalci pa pogrešajo posebne razpise za animirane filme. Šturm je opozoril še na problem restavriranja filmov. »Večina naše animirane dediščine je na trakovih in je sploh ne moremo predvajati. Vemo, kaj čas dela trakovom. Države v naši okolici so za to poskrbele, pri nas pa sta na leto digitalizirana do dva celovečerna filma. Če bomo nadaljevali v takem tempu, bomo filmsko produkcijo restavrirali v stotih letih. Ampak takrat je ne bo več.«

Za vse starosti

Čeprav predvidevajo, da bo na razstavi največ mladih, je primerna za vse starosti. Saj tudi animirani film ni nekaj, kar je namenjeno zgolj otrokom, čeprav ima Slovenija le en celovečerni animirani film – Socializacija bika? Zvonka Čoha in Milana Eriča, ki je prav letos star 20 let. Ustvarjala sta ga več kot ­deset let. Leta ustvarjanja so nekaj običajnega in logičnega, je poudaril Prassel. »Osredotočiš se na vsako sličico v filmu, na vsak premik. Naporno je, vsak se s tem ne more ukvarjati. V tem delu je veliko ­potrpljenja, ljubezni, časa, predvsem raziskovanja še pred začetkom – razvijanje lika, scenografije, iskanje potencialnih sodelavcev. To dolgo traja in je popolnoma drugače od dokumentarnega ali igranega filma. Ker vse, kar tu ustvariš, ustvariš iz nič. Vse moraš narediti sam.«

 

Oranžna je nova črna Špele Čadež. Foto: arhiv DSAF

Ustvarjalci animiranih filmov res lahko naredijo vse. Svet, v katerem fizika ne velja, v katerem je vse tako, kot bi si želeli, da bi bilo. Lahko pa nas udarijo v glavo in nam pokažejo, kakšen je svet, pa ne bi smel biti. In vendar je v animiranih filmih še nekaj več. Ali kot je dejal eden izmed avtorjev na razstavi Miha Knific: »Animirani filmi so fenomen. Prikazujejo sanje.«

Prijavi sovražni govor