Tiskane izdaje
Trbovlje – Skrivnostni kupec umetniških ponaredkov, ki so iz cenilskih vrst odnesli sodnega izvedenca Janeza Mesesnela, je znan. Zbirko, ki jo je Mesesnel za lobista Petra Kotarja ocenil na 2,75 milijona evrov, je za borih deset tisočakov kupil Borut Brinšek iz trzinskega B in B Fina. Napovedana je nova dražba ponaredkov; tudi ti so povezani z Mesesnelom.
Kotarjevi ponaredki cenjenih avtorjev izvirnikov (Ivan Meštrović, François Boucher) so tako že drugič končali pri Brinšku. Po izklicni ceni in kot edini dražitelj jih je kupil na javni dražbi, ki jo je januarja sklical Peter Tanko, stečajni upravitelj trboveljske Sttim v lasti Kotarjevega ljubljanskega Sola Intercontinentala. Še vedno pa je skrivnost, kako se je sedem ponaredkov pri Brinšku znašlo prvič. Ker se njegov B in B Fin na osnovnem seznamu preizkušenih terjatev Sttim v stečaju pojavlja kot ločitveni upnik z zastavno pravico na zbirki ponaredkov in ker mu je stečajnik Tanko na njih priznal ločitveno pravico za zavarovanje polmilijonske terjatve, je mogoče sklepati, da je Sttim v Trzinu najel posojilo v tem znesku in zanj zastavil »dvomilijonsko zbirko«. B in B Fin je sicer registriran za finance, svetovanje in posredovanje. Lobist Kotar je iz prisilne poravnave, nato še iz stečaja, z zbirko poskušal rešiti svojo trboveljsko tovarno. Da 2,75-milijonski vložek v kapital Sttim predstavljajo »ničvredni« ponaredki, je pokazala cenitev premoženja stečajnega dolžnika.
Nakup ponaredkov
In kakšna usoda čaka priznano terjatev v višini pol milijona evrov? Peter Tanko je za Delo pojasnil: »Česar B in B Fin ni dobil, gre v splošno maso in postane navadna terjatev.« Ker Sttim ni imel omembe vrednega premoženja, na poplačilo ne morejo računati niti delavci, ki so prednostni upniki, kaj šele B in B Fin.
Velásquez, Rembrandt, Cézanne za nekaj tisočakov
Na trgu je končala tudi trojica slik iz zgodbe o stečaju podjetja Gradir in o nikoli odplačanem 7,5 milijona težkem kreditu Franca Riemerja, doseženega pri NLB na podlagi cenitve razvpitega sodnega cenilca Janeza Mesesnela. Ponovna cenitev Pavla Toplaka je njihovo vrednost radikalno znižala na le kak promil Mesesnelove: na nekaj tisočakov.
Menjalka denarja
Sodišče je postopek proti Mesesnelu v tem primeru že ustavilo - tožilstvo ni moglo uspešno dokazati, da bi poznal Riemerjev namen zastavitve umetnine za posojilo -, sodnija pa dolgo ni dovolila niti objave reprodukcij spornih slik. Zdaj so dostopne na spletnem portalu Ajpes, kjer je stečajni upravitelj Gradirja Jernej Goričar objavil vabilo k zbiranju ponudb zanje. Definirano je kot nezavezujoče - za prodajalca, za ponudnike je zavezujoče - rok je do 2. marca, po Goričarjevih besedah bo zbiranju najbrž sledila javna dražba. Napovedal je, da bo ime kupca javnosti znano.
Nejeverni Tomaž
S prodajo so že poskusili v mednarodnem prostoru, a s slikami niso prepričali. Najrazvpitejši v trojici je gotovo Nejeverni Tomaž, nekoč predstavljen kot izdelek Diega Velásqueza, ki ga je Mesesnel ocenil na neverjetnih osem milijonov, Riemer pa potem zastavil za milijonski kredit NLB. Terjatev je medtem končala v DUTB. Nova vrednost? Toplak je sliko ocenil na 8 do 10 tisočakov, kot delo anonimnega slikarja iz 17. stoletja. Tudi raziskave so vgravirani podpis na njej potrdile kot ponarejen. Preostali sliki, ki nista bili del prijateljskega bančnega kredita in sta v stečajni masi Gradirja, imata prav tako »dodatke«. Menjalka denarja, ki jo je Mesesnel ocenil na 1,5 milijona, ima dodano mnenje nekega dr. phil. Klausa Roberta Zellerja iz Nemčije, ki jo je zelo radodarno pripisal krogu samega Rembrandta, Toplak pa je v njej prepoznal le anonimno delo iz tretje četrtine 19. stoletja v vrednosti od 3000 do 4000 evrov. Tretja slika, Tihožitje, pa ima na okviru celo tablico z napisom »Cezanne«, resda zelo »po domače«, brez ostrivca ne črki e ... Tega ni niti v cenitvi Mesesnela, kjer pa je vrednost spet stratosferska, okrogel milijon. Toplakova? 1800 evrov.
