Tiskane izdaje
Pred dnevi so v Mestnem muzeju po pošti prejeli pismo z naslednjo vsebino: "Spoštovani, pred 30 do 35 leti je bil kovinski del peresa (ki ga prilagam) po pomoti odstranjen iz spominske sobice Ivana Cankarja na Rožniku. Po spletu okoliščin je prišlo v moje roke in ga (v izogib pojasnjevanju) vračam na anonimen način. Lep pozdrav."
Pismu je bila priložena konica peresa, zavarovana v plastičnem ovitku. Neznani pošiljateljici oziroma pošiljatelju se muzej za dragoceno pošiljko zahvaljuje in jo/ga vabi, da se v prvih pomladnih mesecih povzpne na Rožniški vrh, kjer bodo konec aprila z novo sezono odprli vrata Cankarjeve spominske sobe.
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, ki se je leta 1876 rodil na Vrhniki, je kar nekaj let svojega življenja preživel v Ljubljani. Ko se je z Dunaja vrnil v Ljubljano, je svoj dom našel na Rožniku, ki je danes del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Na Rožniku je Ivan Cankar živel od leta 1910 do 1917. Tu je napisal kar nekaj svojih pomembnih del, kot je spis Bela krizantema in črtice Podobe iz sanj. Tu so ga obiskovali tudi občudovalci, ki so ga želeli spoznati, še posebej pa se je rad pogovarjal z mladino. Leta 1912 sta se Cankarju na Rožniku za nekaj časa pridružila tudi pesnik Oton Župančič in slikar Rihard Jakopič.
V spomin na velikega slovenskega pisatelja je Mestni muzej Ljubljana leta 1948 na Rožniku uredil spominsko sobo. Soba je odprta od aprila do oktobra. Istega leta so tudi vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh. V njej je nekaj Cankarjevih osebnih predmetov kot so listnica, kravata, posetnica in stalna dovolilnica za obisk Jakopičevega paviljona. Pohištvo, ki je v sobi, je iz začetka 20. stoletja in nam pričara sliko življenja v tistem času.
