Ravenski jeklarji zagnali novo peč
Tretji največji proizvajalec orodnega jekla v EU bo za 10 odstotkov povečal proizvodnjo.
Odpri galerijo
Peč je na Ravne na Koroškem dostavilo podjetje Ebner, trasnportni sistem za nalaganje in razlaganje materiala pa je delo sestrske družbe SIJ Ravne Systems. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ravne na Koroškem - V valjarni družbe Sij Metala Ravne so zagnali novo proizvodno linijo za toplotno obdelavo jekla in njen najpomembnejši del, kontinuirano žarilno peč. Naložba je vredna štiri milijone evrov.
Ravenskim jeklarjem bo omogočala desetodstotni dvig proizvodnje specialnih jeklenih izdelkov za že znane najzahtevnejše kupce iz energetskega in naftno-plinskega sektorja. Peč, vredno 2,8 milijona evrov, je dostavil in postavil proizvajalec Ebner, proizvodno linijo pa Metalovo sestrsko podjetje Sij Ravne Systems.
»Za Metal Ravne je to ena večjih pridobitev v zadnjem obdobju, ki nam bo omogočila odpravo ozkega grla v proizvodnji in povečanje kapacitet,« je povedal Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe. Peč je energetsko učinkovita in prijazna do okolja. Težka je 185 ton, dolga 55 metrov, k peči pa sodi tudi 22 metrov dolg transportni sistem. Stoji na 82 metrov dolgem in 6 metrov širokem temelju. Valjani izdelki na poti skozi peč žarijo na temperaturah do tisoč stopinj Celzija, pri čemer dobijo potrebne mehanske lastnosti in želeno mikrostrukturo. »Na videz se z izdelki v peči ne zgodi nič, saj se jeklo pri termični obdelavi na zunaj ne spremeni, kar je pomembno. Se pa spremeni notranjost, duša materiala,« je pojasnil Gradišnik.
Z zagonom peči so v družbi končali desetletni naložbeni ciklus, vreden okoli 180 milijonov evrov, v okviru katerega so posodobili jeklarno, kovačnico težkih odkovkov in valjarno. »Od vstopa strateških lastnikov leta 2007 smo v Skupini Sij za razvoj in posodobitve tehnologije namenili okoli 600 milijonov evrov,« je povedal Tibor Šimonka, član uprave Skupine Sij.
V družbi Sij Metal Ravne so s poslovanjem v preteklem letu zelo zadovoljni. Proizvedli so 127.000 ton jekla, kar je omogočilo 80.000 ton gotovih izdelkov oziroma 175 milijonov evrov prodaje. »Na trgu ne tekmujemo z velikimi, masovnimi proizvajalci jekel, saj smo za to premajhni kot podjetje in kot država, ampak tekmujemo na področjih, kjer so zahtevane posebnosti, bodisi pri velikosti ali kvaliteti jekel,« pravi Gradišnik. Podjetje izvozi 80 odstotkov proizvodnje, veliko tudi čez lužo. Ko so se ukvarjali z ameriško grožnjo carin na jeklo, so ugotovili, da kar 70 odstotkov izdelkov, ki jih podjetje tja izvaža, Američani sami ne morejo narediti.
Ravenski jeklarji želijo v prihodnje obdržati položaj tretjega največjega proizvajalca orodnih jekel v Evropski uniji. V naslednjem naložbenem ciklusu do leta 2028 se bodo osredotočili na razvoj in proizvodnjo specialnih jekel, kot so super čista jekla in super zlitine.
Ob skorajšnji 400-letnici železarstva na Koroškem in zagonu nove peči je družbi čestital tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Vse tri slovenske železarne dobro delajo. Preživele so dampinški udar z Daljnega vzhoda. Za njihov nadaljnji razvoj je vsaka naložba izjemno dobrodošla. Tudi na Koroškem.«
Ravenskim jeklarjem bo omogočala desetodstotni dvig proizvodnje specialnih jeklenih izdelkov za že znane najzahtevnejše kupce iz energetskega in naftno-plinskega sektorja. Peč, vredno 2,8 milijona evrov, je dostavil in postavil proizvajalec Ebner, proizvodno linijo pa Metalovo sestrsko podjetje Sij Ravne Systems.
Nova kontinuirana peč v valjarni profilov je izjemna po merah: težka je 185 ton, dolga 77 metrov, stoji pa na 82 metrov dolgem in šest metrov širokem temelju. Izdelki, ki potujejo skozi peč, žarijo na temperaturah do tisoč stopinj celzija.
Odprava ozkega grla
»Za Metal Ravne je to ena večjih pridobitev v zadnjem obdobju, ki nam bo omogočila odpravo ozkega grla v proizvodnji in povečanje kapacitet,« je povedal Andrej Gradišnik, glavni direktor družbe. Peč je energetsko učinkovita in prijazna do okolja. Težka je 185 ton, dolga 55 metrov, k peči pa sodi tudi 22 metrov dolg transportni sistem. Stoji na 82 metrov dolgem in 6 metrov širokem temelju. Valjani izdelki na poti skozi peč žarijo na temperaturah do tisoč stopinj Celzija, pri čemer dobijo potrebne mehanske lastnosti in želeno mikrostrukturo. »Na videz se z izdelki v peči ne zgodi nič, saj se jeklo pri termični obdelavi na zunaj ne spremeni, kar je pomembno. Se pa spremeni notranjost, duša materiala,« je pojasnil Gradišnik.
Končan desetletni naložbeni cikel
Z zagonom peči so v družbi končali desetletni naložbeni ciklus, vreden okoli 180 milijonov evrov, v okviru katerega so posodobili jeklarno, kovačnico težkih odkovkov in valjarno. »Od vstopa strateških lastnikov leta 2007 smo v Skupini Sij za razvoj in posodobitve tehnologije namenili okoli 600 milijonov evrov,« je povedal Tibor Šimonka, član uprave Skupine Sij.
V družbi Sij Metal Ravne so s poslovanjem v preteklem letu zelo zadovoljni. Proizvedli so 127.000 ton jekla, kar je omogočilo 80.000 ton gotovih izdelkov oziroma 175 milijonov evrov prodaje. »Na trgu ne tekmujemo z velikimi, masovnimi proizvajalci jekel, saj smo za to premajhni kot podjetje in kot država, ampak tekmujemo na področjih, kjer so zahtevane posebnosti, bodisi pri velikosti ali kvaliteti jekel,« pravi Gradišnik. Podjetje izvozi 80 odstotkov proizvodnje, veliko tudi čez lužo. Ko so se ukvarjali z ameriško grožnjo carin na jeklo, so ugotovili, da kar 70 odstotkov izdelkov, ki jih podjetje tja izvaža, Američani sami ne morejo narediti.
Ravenski jeklarji želijo v prihodnje obdržati položaj tretjega največjega proizvajalca orodnih jekel v Evropski uniji. V naslednjem naložbenem ciklusu do leta 2028 se bodo osredotočili na razvoj in proizvodnjo specialnih jekel, kot so super čista jekla in super zlitine.
Ob skorajšnji 400-letnici železarstva na Koroškem in zagonu nove peči je družbi čestital tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Vse tri slovenske železarne dobro delajo. Preživele so dampinški udar z Daljnega vzhoda. Za njihov nadaljnji razvoj je vsaka naložba izjemno dobrodošla. Tudi na Koroškem.«
