Arheologi na Gosposvetski odkrili več kot 300 rimskih grobov in največjo koncetracijo sarkofagov (FOTO)

Dve leti izkopavanj na Gosposvetski bo končanih čez dober teden, poleti pa bodo arheologi raziskovali Slovensko med Evropo in Kozolcem.
Objavljeno
08. junij 2018 12.11
Posodobljeno
08. junij 2018 15.45
Dviganje mozaika, odkritega med arheolološkimi izkopavanji na Gosposvetski cesti v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Arheološka izkopavanja na Gosposvetski in delu Slovenske ceste gredo h koncu. Območje, na katerem so v dveh sezonah odkrili približno 350 rimskih grobov, bodo komunalcem dokončno prepustili sredi junija.

Ob včerajšnjem zadnjem arheološkem vrhuncu, to je odpiranju preostalih desetih kamnitih sarkofagov pri Figovcu in odstranjevanju nepričakovanega mozaika, smo zvedeli, da na Gosposvetski cesti in v Dalmatinovi ulici Ljubljančani arheologov sicer ne bodo več videvali, se pa bodo ti preselili na odsek Slovenske ceste med Evropo in Kozolcem. Ker je na trasi nekdanje 15 metrov široke rimske ceste Via Publicus, zgrajene med 5. in 15. letom našega štetja, pričakovati precej zanimivih arheoloških najdb, bodo tam najbrž vse poletje.

Rene Masaryk, namestnik vodje izkopavanj na Gosposvetski in Dalmatinovi, nam je povedal, da so večino grobov pričakovano našli na trasi današnje Gosposvetske ceste, dva pa tudi v Župančičevi ulici oziroma v križišču te ulice z Gosposvetsko. Teh v Dalmatinovi ulici ni bilo, saj je tam v rimskih časih potekala cesta v smeri proti cerkvi sv. Petra ob Zaloški cesti.

image
Arheolološka izkopavanja na Gosposvetski cesti v Ljubljani gredo h koncu. FOTO: Blaž Samec


Odkrili kar 50 sarkofagov


Med več kot 350 odkritimi grobovi, skoncentriranimi predvsem okoli Figovca, jih je bilo nekaj manj kot 50 v kamnitih sarkofagih. Preostali so bili pokopani v lesenih krstah, na kar kažejo sledi žganega hrastovega lesa v zemlji, oziroma so bili umrli v grobne jame le položeni in zatem zasuti z zemljo.

Koordinator izkopavanj Andrej Gaspari je dejal, da je največje presenečenje zanje dejstvo, da so namesto na obcestne grobove iz 1. stoletja naleteli na precej mlajše iz 4. stoletja in na doslej največjo koncentracijo sarkofagov. Med zadnjimi so odkrili še ostanke grobne zgradbe s črno-belim mozaikom in ostanki stenske poslikave s freskami. Čeprav niso naleteli na krščanske simbole, ki bi nakazovali, da gre za zgodnjekrščansko grobišče, so sarkofagi dokaz, da je v drugi polovici 4. stoletja v Emoni živela premožnejša skupnost. Približno poltonski kamniti sarkofagi namreč niso bili poceni.

V grobovih tudi ni bilo pridatkov, kot je bil to običaj v zgodnjerimskih obdobjih. So pa arheologi vseeno odkrili tri popisane kamnite plošče, pokončne nagrobnike iz 2. do 3. stoletja. Te so njihovi nasledniki namreč uporabili za pokrove novejših grobnic. Na ploščah so izklesani podatki o imenih, funkciji pokojnih, eden celo v grščini, drugi pa je bil po predhodnih ugotovitvah namenjen vojaškemu inštruktorju, kar je izjemno redka najdba.

image
Okostje Emonca, odkritega med arheolološkimi izkopavanji na Gosposvetski cesti v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec


Med umrlimi veliko otrok


Med zanimivejšimi podatki je tudi ugotovitev, da je med pokopanimi kar tretjina otrok, mlajših kot sedem let. To najverjetneje pomeni, da so umirali zaradi kakšne hude bolezni, ki je takrat niso znali ozdraviti. Med preostalimi jih je večina starih do 40 let, nato še nekaj do 50 let, starejših in prav starih pa je potem vse manj. Med pokojniki, za katere so že ugotovili starost, je tudi legionar veteran. Umrl je pri 65 letih, kar je bila za vojaka takrat že visoka starost.

image
Arheolološka izkopavanja na Gosposvetski cesti v Ljubljani gredo h koncu. FOTO: Blaž Samec


Razstava še letos


Najpomembnejše najdbe bodo v mestnem muzeju po Gasparijevih predvidevanjih predstavili čez pet mesecev, temeljito strokovno analizo izkopavanj pa šele konec leta 2019 ali v začetku 2020. Na vprašanje, ali bodo kakšno od najdb pustili tudi zanamcem oziroma jo predstavili na kraju samem in ne le v muzeju, je odvrnil, da bodo na Gosposvetski vse zidove pustili v zemlji oziroma jih bodo zasuli, na novotlakovani ali asfaltirani cesti pa bodo s tlaki nakazali tlorise rimskih zidov in grobnih prostorov. Prav tako bodo tik ob temeljih kavarne Evropa pustili nekaj manjših sarkofagov. Vse druge pa bodo še v teh dneh odpeljali na preučevanje v muzejske depoje. Ali in kje zunaj muzeja naj bi razstavili kakšno od najdb, pa še ni hotel razkrivati, saj se bodo o tem odločali šele po koncu izkopavanj.

image
Nalaganje mozaika. FOTO: Blaž Samec


Mimogrede smo izvedeli še to, da je bilo po propadu rimskega cesarstva na območju Gosposvetske precejšnje zatišje. Urbanizacije na tem koncu Ljubljane namreč ni bilo več kot deset stoletij. Samostansko poslopje v križišču Slovenske in Dalmatinove so namreč začeli graditi šele leta 1633, njive na Ajdovščini pa so začeli spreminjati v cesto (nekoč se je imenovala Cesta Marije Terezije) še kasneje. So pa arheologi naleteli na ostanke številnih temeljev nekdanjih furmanskih gostiln, ki so bile nekdaj vzdolž Gosposvetske ceste.