Kako napisati svetovno knjižno uspešnico?
Ob obisku Joja Nesba smo se vprašali, kateri dejavniki knjigo uvrstijo na seznam knjižnih uspešnic.
Odpri galerijo
Jo Nesbø med podpisovanjem knjig v ljubljanskem Konzorciju
Ljubljana je prejšnji konec tedna gostila svetovnega zvezdnika. In ne, ne govorimo o Enriqueju Iglesiasu, ki je, mimogrede, Slovenke bojda pustil popolnoma razočarane nad svojim v rekordnem času razprodanim koncertom, temveč o Joju Nesbu, »nespornem kralju skandinavskih kriminalk«, kot so ga pred prihodom v mesto oglaševali organizatorji. Ta med obiskom v Ljubljani ni razočaral nikogar. Vsaj mi nismo slišali ničesar o tem.
Pisatelj je v nekaj dneh obiska naše podalpske dežele odkrival plezalne radosti v Veliki steni Ospa, njegovi dnevi v prestolnici pa so bili predvsem zapolnjeni z intervjuji in podobnimi obveznostmi, ki pritičejo promocijski turneji. K nam je prišel zaradi predstavljanja svoje najnovejše knjige Macbeth, priredbe Shakespearovega klasičnega dela, ki ga je postavil v, kot je povedal med pogovorom s Ksenijo Horvat v Cankarjevem domu, »temačno mesto v 70. letih, preplavljeno s korupcijo, brezposelnostjo in smetmi, ki ga z roko v roki s preprodajalskim kartelom vodi novi šef policije Duncan«.
Nesbø, nesporni pisateljski zvezdnik, je prodal že več kot 38 milijonov knjig, ki so prevedene v 40 jezikov, svet pa ga je spoznal, vzljubil in se nad njim navdušil prek serije knjig z glavnim protagonistom Harryjem Holeom, nenavadnim detektivom, ki je trmast, vztrajen, preveč kadi, je alkoholik in ima izbran glasbeni okus.
Gre torej za žanrsko zvrst romanov, ki spadajo med lahkotnejše čtivo in dosegajo izjemno veliko bralcev po vsem svetu. O tem, kateri dejavniki vplivajo na bralčevo odločitev za nakup knjige, ne vemo kaj dosti, beremo v raziskavi iz leta 2010 Je mogoče podeliti šest od petih zvezdic?: izbor in priporočanje knjig v dobi interneta avtorice Margrit Schreier. Še toliko težje pa je priti do trdnih sklepov, kadar pomislimo še na vse spletne vire, saj se nam tam z enim samim klikom miške razgrne nešteto informacij o novih knjigah. Zato na uvrstitev knjige na seznam najbolje prodajanih knjig zagotovo vplivajo tudi recenzije in priporočila bralcev po vsem svetu, ki po vplivu, ki ga imajo na izbiro in okus drugih bralcev, začenjajo presegati celo kritike. Pomemben vir informacij pri izboru bralnega čtiva pa so tudi priporočila prijateljev in kolegov.
Z merili, po katerih se potencialni bralci odločajo za nakup knjig, se ukvarja le peščica raziskav, ena od njih, ki je vključevala 218 kupcev leposlovja, pa je vendarle pokazala, da se večina vzrokov nanaša na avtorja knjige; kupci so bodisi imeli v lasti knjige nekega pisca bodisi so jih pač nekoč že brali. Vprašanci so kot vzrok za izbiro navedli tudi tematiko, vendar je prevladoval avtor. To najverjetneje potrjuje tudi dejstvo, da je na današnjem založniškem trgu avtor pojmovan kot blagovna znamka, to pa prispeva tudi k »zvestobi blagovni znamki«. Raziskave še kažejo, da k nakupu pritegne tudi knjižna naslovnica
Da bi raziskali dejavnike, ki vplivajo na izbiro lahkotnejšega čtiva, so Schreierjeva in kolegi na spletni strani www.amazon.com izbrali 25 knjižnih uspešnic, proučili 75 »najuporabnejših« ocen bralcev ter poskušali dognati, zakaj bralci priporočajo neke knjige v branje. Najprej so ugotovili, da izbrani vzorec uspešnic govori o neverjetni žanrski raznovrstnosti posameznih knjig, kar 11 knjig od 25 pa je bilo del serij, kar nakazuje na to, da so nadaljevanja zelo priljubljena, in kaže na vzrok za priljubljenost pri bralcih – poznavanje opisanih svetov in likov, ki jih naseljujejo. Pri vzrokih pa še posebno izstopa tako imenovano »vživetje« v napisano. Prva oblika te povezave, ki se omenja pri vseh žanrih, je prevzetost z zgodbo. Bralec želi vedeti, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, medtem ko bere, pa čuti suspenz. Naslednja močna povezava med bralcem in zgodbo so liki, še posebno če so romani del serije. Temu sledijo čustvena in kognitivna plat doživljanja zgodbe ter estetska povezava, ki se nanaša na uporabo jezika in bralčevo povezavo z njim.
Na vprašanje, kaj je knjižna uspešnica, ni preprostega odgovora, pa preberemo v delu Rušenje mitov: leposlovne uspešnice v Evropi in Sloveniji avtorjev Mihe Kovača in Rüdigerja Wischenbarta. Oxfordov angleško-angleški slovar navaja, da je izraz »bestseller« prvi uporabil časnik Kansas Times and Star leta 1889, prvi poskusi natančnejše opredelitve, kaj je knjižna uspešnica, pa segajo v čas po drugi svetovni vojni. Definicije so nihale od različnih statističnih opredelitev, kot so »knjižna uspešnica je knjiga, ki jo v desetih letih po izidu kupi en odstotek prebivalstva«, do definicije, da so knjižne uspešnice knjige, ki se uvrstijo na lestvice uspešnic, kar je neverjetneje še najbolj smiselna definicija.
Zato velja tudi razmislek o tem, kaj so lestvice uspešnic in kako nastajajo. Običajno jih razumemo kot odraz prodaje knjig na trgu – več izvodov posamezne knjige je prodanih, višje na lestvici je knjiga –, vendar ni vedno tako: ena najuglednejših lestvic, ki jo od leta 1931 objavlja New York Times, že od svojih začetkov nastaja tako, da uredništvo razpošlje v izbrane knjigarne vprašalnike, v katerih povpraša po najbolje prodajanih knjigah. Na teh vprašalnikih navede skupino knjižnih naslovov, za katere predvideva, da se najbolje prodajajo, knjigarnarji pa potem na podlagi prodaje v svoji trgovini določijo njihov vrstni red. Knjigarnarji imajo možnost, da dopišejo knjižni naslov, za katerega ocenijo, da se v danem tednu izjemno dobro prodaja, a ta rubrika pogosto ostaja prazna. Takšno sestavljanje lestvic omogoča manipulacije in ni natančno, je pa pravo revolucijo pri razvoju tovrstnih lestvic povzročil sistem BookScan, ki ga od leta 1995 razvija in uporablja korporacija Nielsen, ki se ukvarja s spremljanjem dosega različnih medijev predvsem v anglosaških državah. Sistem, poenostavljeno rečeno, deluje tako, da se vsaka prodaja knjige v knjigarni računalniško zabeleži na blagajni, kar posledično pomeni, da sistem z lekarniško natančnostjo spremlja knjigarniško prodajo knjig. Z razvojem tega sistema je postalo očitno dvoje: prvič, resnična prodaja na knjižnih trgih je nekoliko drugačna od tiste, kot so jo do takrat slikale lestvice, urejene kot tista v New York Timesu, in drugič, tudi lestvice neposredno vplivajo na knjižni trg in so zato svojevrstno marketinško sredstvo.
Na domačih tleh pa društvo knjigotržcev lestvico slovenskih knjižnih uspešnic pripravlja tako, da zbira podatke iz izbranih knjigarn, pri čemer ne uporabljajo vprašalnikov, ampak vsaka knjigarna pošlje svoje podatke o desetih najbolj prodajanih knjigah. Se pa Slovenija od številnih drugih držav članic Evropske unije razlikuje tudi v tem, da število knjižničnih izposoj daleč presega prodajo knjig. Iz tega bi lahko sklepali, da so knjižnične izposoje pri nas prevzele tisto vlogo, ki jo imajo na velikih in razvitih trgih mehko vezane knjige, in da so, povedano drugače, knjižnične izposoje v Sloveniji nadomestilo za množični knjižni trg.
Pisatelj je v nekaj dneh obiska naše podalpske dežele odkrival plezalne radosti v Veliki steni Ospa, njegovi dnevi v prestolnici pa so bili predvsem zapolnjeni z intervjuji in podobnimi obveznostmi, ki pritičejo promocijski turneji. K nam je prišel zaradi predstavljanja svoje najnovejše knjige Macbeth, priredbe Shakespearovega klasičnega dela, ki ga je postavil v, kot je povedal med pogovorom s Ksenijo Horvat v Cankarjevem domu, »temačno mesto v 70. letih, preplavljeno s korupcijo, brezposelnostjo in smetmi, ki ga z roko v roki s preprodajalskim kartelom vodi novi šef policije Duncan«.
Nesbø, nesporni pisateljski zvezdnik, je prodal že več kot 38 milijonov knjig, ki so prevedene v 40 jezikov, svet pa ga je spoznal, vzljubil in se nad njim navdušil prek serije knjig z glavnim protagonistom Harryjem Holeom, nenavadnim detektivom, ki je trmast, vztrajen, preveč kadi, je alkoholik in ima izbran glasbeni okus.
»Do bralcev ne čutim nobene zvestobe, vseeno mi je za njihova čustva.«
Avtor kot blagovna znamka
Gre torej za žanrsko zvrst romanov, ki spadajo med lahkotnejše čtivo in dosegajo izjemno veliko bralcev po vsem svetu. O tem, kateri dejavniki vplivajo na bralčevo odločitev za nakup knjige, ne vemo kaj dosti, beremo v raziskavi iz leta 2010 Je mogoče podeliti šest od petih zvezdic?: izbor in priporočanje knjig v dobi interneta avtorice Margrit Schreier. Še toliko težje pa je priti do trdnih sklepov, kadar pomislimo še na vse spletne vire, saj se nam tam z enim samim klikom miške razgrne nešteto informacij o novih knjigah. Zato na uvrstitev knjige na seznam najbolje prodajanih knjig zagotovo vplivajo tudi recenzije in priporočila bralcev po vsem svetu, ki po vplivu, ki ga imajo na izbiro in okus drugih bralcev, začenjajo presegati celo kritike. Pomemben vir informacij pri izboru bralnega čtiva pa so tudi priporočila prijateljev in kolegov.
Z merili, po katerih se potencialni bralci odločajo za nakup knjig, se ukvarja le peščica raziskav, ena od njih, ki je vključevala 218 kupcev leposlovja, pa je vendarle pokazala, da se večina vzrokov nanaša na avtorja knjige; kupci so bodisi imeli v lasti knjige nekega pisca bodisi so jih pač nekoč že brali. Vprašanci so kot vzrok za izbiro navedli tudi tematiko, vendar je prevladoval avtor. To najverjetneje potrjuje tudi dejstvo, da je na današnjem založniškem trgu avtor pojmovan kot blagovna znamka, to pa prispeva tudi k »zvestobi blagovni znamki«. Raziskave še kažejo, da k nakupu pritegne tudi knjižna naslovnica
Vživetje v zgodbo
Da bi raziskali dejavnike, ki vplivajo na izbiro lahkotnejšega čtiva, so Schreierjeva in kolegi na spletni strani www.amazon.com izbrali 25 knjižnih uspešnic, proučili 75 »najuporabnejših« ocen bralcev ter poskušali dognati, zakaj bralci priporočajo neke knjige v branje. Najprej so ugotovili, da izbrani vzorec uspešnic govori o neverjetni žanrski raznovrstnosti posameznih knjig, kar 11 knjig od 25 pa je bilo del serij, kar nakazuje na to, da so nadaljevanja zelo priljubljena, in kaže na vzrok za priljubljenost pri bralcih – poznavanje opisanih svetov in likov, ki jih naseljujejo. Pri vzrokih pa še posebno izstopa tako imenovano »vživetje« v napisano. Prva oblika te povezave, ki se omenja pri vseh žanrih, je prevzetost z zgodbo. Bralec želi vedeti, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, medtem ko bere, pa čuti suspenz. Naslednja močna povezava med bralcem in zgodbo so liki, še posebno če so romani del serije. Temu sledijo čustvena in kognitivna plat doživljanja zgodbe ter estetska povezava, ki se nanaša na uporabo jezika in bralčevo povezavo z njim.
Kako nastajajo lestvice uspešnic
Na vprašanje, kaj je knjižna uspešnica, ni preprostega odgovora, pa preberemo v delu Rušenje mitov: leposlovne uspešnice v Evropi in Sloveniji avtorjev Mihe Kovača in Rüdigerja Wischenbarta. Oxfordov angleško-angleški slovar navaja, da je izraz »bestseller« prvi uporabil časnik Kansas Times and Star leta 1889, prvi poskusi natančnejše opredelitve, kaj je knjižna uspešnica, pa segajo v čas po drugi svetovni vojni. Definicije so nihale od različnih statističnih opredelitev, kot so »knjižna uspešnica je knjiga, ki jo v desetih letih po izidu kupi en odstotek prebivalstva«, do definicije, da so knjižne uspešnice knjige, ki se uvrstijo na lestvice uspešnic, kar je neverjetneje še najbolj smiselna definicija.
Jo Nesbø med pogovorom z Alijem Žerdinom, urednikom Delove Sobotne priloge
Zato velja tudi razmislek o tem, kaj so lestvice uspešnic in kako nastajajo. Običajno jih razumemo kot odraz prodaje knjig na trgu – več izvodov posamezne knjige je prodanih, višje na lestvici je knjiga –, vendar ni vedno tako: ena najuglednejših lestvic, ki jo od leta 1931 objavlja New York Times, že od svojih začetkov nastaja tako, da uredništvo razpošlje v izbrane knjigarne vprašalnike, v katerih povpraša po najbolje prodajanih knjigah. Na teh vprašalnikih navede skupino knjižnih naslovov, za katere predvideva, da se najbolje prodajajo, knjigarnarji pa potem na podlagi prodaje v svoji trgovini določijo njihov vrstni red. Knjigarnarji imajo možnost, da dopišejo knjižni naslov, za katerega ocenijo, da se v danem tednu izjemno dobro prodaja, a ta rubrika pogosto ostaja prazna. Takšno sestavljanje lestvic omogoča manipulacije in ni natančno, je pa pravo revolucijo pri razvoju tovrstnih lestvic povzročil sistem BookScan, ki ga od leta 1995 razvija in uporablja korporacija Nielsen, ki se ukvarja s spremljanjem dosega različnih medijev predvsem v anglosaških državah. Sistem, poenostavljeno rečeno, deluje tako, da se vsaka prodaja knjige v knjigarni računalniško zabeleži na blagajni, kar posledično pomeni, da sistem z lekarniško natančnostjo spremlja knjigarniško prodajo knjig. Z razvojem tega sistema je postalo očitno dvoje: prvič, resnična prodaja na knjižnih trgih je nekoliko drugačna od tiste, kot so jo do takrat slikale lestvice, urejene kot tista v New York Timesu, in drugič, tudi lestvice neposredno vplivajo na knjižni trg in so zato svojevrstno marketinško sredstvo.
Na domačih tleh pa društvo knjigotržcev lestvico slovenskih knjižnih uspešnic pripravlja tako, da zbira podatke iz izbranih knjigarn, pri čemer ne uporabljajo vprašalnikov, ampak vsaka knjigarna pošlje svoje podatke o desetih najbolj prodajanih knjigah. Se pa Slovenija od številnih drugih držav članic Evropske unije razlikuje tudi v tem, da število knjižničnih izposoj daleč presega prodajo knjig. Iz tega bi lahko sklepali, da so knjižnične izposoje pri nas prevzele tisto vlogo, ki jo imajo na velikih in razvitih trgih mehko vezane knjige, in da so, povedano drugače, knjižnične izposoje v Sloveniji nadomestilo za množični knjižni trg.
Jo Nesbø o Macbethu
»Na Norveškem se ne učimo prav dosti o Shakespearu, mi moramo predvsem vedeti vse o Ibsenu. Nanj sem prvič naletel pri 13 letih, ko sem si ogledal film Macbeth režiserja Romana Polanskega. Oče je bil zbiralec knjig, mama pa knjižničarka, tako da sem na domačih knjižnih policah poiskal Macbetha, a smo ga imeli le v angleškem jeziku. To pomeni, da sem od desetih strani razumel zgolj en stavek. Tudi kasneje, ko sem prišel do norveške različice, se mi je zdelo delo zelo težko. Me je pa navdušila Shakespearova manipulacija, s katero bralca prepriča, da je Macbeth 'njegov človek', saj ga na začetku predstavi kot junaka in nas tako dobi. Ko že čez kratek čas ugotovimo, da navijamo za napačno moštvo in da je Macbeth v resnici zelo zelo pokvarjen človek, je že prepozno. To me je navdušilo. Manipulacija avtorja, ki junaka razvije zgolj na podlagi tega, v kakšnem vrstnem redu predstavi določene dogodke. Ko vzamemo tistega, ki nam ga je avtor določil kot 'našega junaka, junakinjo' za svojega, bomo našli kup izgovorov za njegova dejanja. Številni pripovedovalci so za osnovno idejo zgodbe vzeli Shakespearovega Macbetha, poglejte na primer samo film Brazgotinec z Alom Pacinom … Macbeth. Televizijska serija Breaking bad (Kriva pota) s protagonistom Walterjem … čisti Macbeth.«
»Na Norveškem se ne učimo prav dosti o Shakespearu, mi moramo predvsem vedeti vse o Ibsenu. Nanj sem prvič naletel pri 13 letih, ko sem si ogledal film Macbeth režiserja Romana Polanskega. Oče je bil zbiralec knjig, mama pa knjižničarka, tako da sem na domačih knjižnih policah poiskal Macbetha, a smo ga imeli le v angleškem jeziku. To pomeni, da sem od desetih strani razumel zgolj en stavek. Tudi kasneje, ko sem prišel do norveške različice, se mi je zdelo delo zelo težko. Me je pa navdušila Shakespearova manipulacija, s katero bralca prepriča, da je Macbeth 'njegov človek', saj ga na začetku predstavi kot junaka in nas tako dobi. Ko že čez kratek čas ugotovimo, da navijamo za napačno moštvo in da je Macbeth v resnici zelo zelo pokvarjen človek, je že prepozno. To me je navdušilo. Manipulacija avtorja, ki junaka razvije zgolj na podlagi tega, v kakšnem vrstnem redu predstavi določene dogodke. Ko vzamemo tistega, ki nam ga je avtor določil kot 'našega junaka, junakinjo' za svojega, bomo našli kup izgovorov za njegova dejanja. Številni pripovedovalci so za osnovno idejo zgodbe vzeli Shakespearovega Macbetha, poglejte na primer samo film Brazgotinec z Alom Pacinom … Macbeth. Televizijska serija Breaking bad (Kriva pota) s protagonistom Walterjem … čisti Macbeth.«
Jo Nesbø o odnosu do bralcev
»Včasih moram v svojih zgodbah ubiti ljudi, ki jih res nočem ubiti, prav tako s tem zagotovo niso zadovoljni niti moji bralci. Ampak do bralcev ne čutim nobene zvestobe, vseeno mi je za njihova čustva. Edina zvestoba, ki jo čutim, je do zgodbe. V resnici mislim, da bralci nočejo, da razmišljam o njihovih občutkih, ker če začnejo čutiti, da pisatelj piše zato, da ugodi njim, izgubijo zanimanje za zgodbo. Pa saj bralci vedo, da v zgodbah o Harryju ni milosti, da gre za potovanje v pekel in da se lahko pridružijo vožnji ali pa kadar koli izstopijo iz drvečega avtomobila.«
»Včasih moram v svojih zgodbah ubiti ljudi, ki jih res nočem ubiti, prav tako s tem zagotovo niso zadovoljni niti moji bralci. Ampak do bralcev ne čutim nobene zvestobe, vseeno mi je za njihova čustva. Edina zvestoba, ki jo čutim, je do zgodbe. V resnici mislim, da bralci nočejo, da razmišljam o njihovih občutkih, ker če začnejo čutiti, da pisatelj piše zato, da ugodi njim, izgubijo zanimanje za zgodbo. Pa saj bralci vedo, da v zgodbah o Harryju ni milosti, da gre za potovanje v pekel in da se lahko pridružijo vožnji ali pa kadar koli izstopijo iz drvečega avtomobila.«
