Litostrojska livarna je valilnica hrupa
Glavni vir hrupa je odpraševalna naprava v livarni
Odpri galerijo
Glavni vir hrupa je odpraševalna naprava v litostrojski livarni FOTO: Aleš Stergar/
Težave s prekomernim hrupom v okolici šišenskega Litostroja so se začele šele pred slabim desetletjem, pred tem je bil od srede prejšnjega desetletja v okolici »meščanski mir« je na ponedeljkovem sestanku šišenske civilne iniciative ugotavljala njena predsednica Nataša Stergar. In poudarila, da njihova želja ni, da bi Specialno livarno Litostroj kot pripoznani vir prekomernega hrupa zaprli, nikakor niso proti delavcem, so pa proti hrupu, ki povzroča zdravstvene težave.
V poseljeni okolici litostrojske livarne so bile v lanskem julijskem tednu na Kebetovi ulici in v tednu s septembra na oktober na Milčinskega ulici opravljene meritve hrupa. Andrej Piltaver iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (OVO MOL), ki je monitoring hrupa naročila pri mariborskem A-Projektu, je že na lanskem decembrskem sestanku civilne iniciative povedal, da iz rezultatov meritev izhaja, da hrup, ki ga povzroča litostrojska livarna na obeh merilnih mestih presega dopustne mejne vrednosti. V poročilu A-Projekta je tudi ugotovljeno, da je glavni vir hrupa odpraševalna naprava v litostrojski livarni.
Lani izmerjena raven hrupa je tudi opazno višja kot ga je leta 2015 izmeril Zavod za varstvo pri delu (ZVD), katerega meritve so bile podlaga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. O prekomernem hrupu je po lastnih meritvah na Milčinskega ulici že decembra lani poročal tudi Boštjan Butara.
Sklep decembrskega dobro obiskanega sestanka civilne iniciative je bil, da (1.) Četrtna skupnost Šiška vloži prijavo na inšpektorat za okolje z zahtevo za odpravo prekomernega okoljskega hrupa, da (2.) OVO MOL posreduje rezultate aktualnih meritev hrupa Ministrstvu za okolje in prostor in da (3.) OVO MOL vloži na okoljsko ministrstvo zahtevo za preveritev kakovosti monitoringa ZVD. Iz razprav na sestankih civilne iniciative je namreč moč izluščiti, da je ZVD meril hrup na neprimernih mestih, za garažami, v zavetrju, medtem ko so bile meritve A-Projekta kontinuirane in na stanovanjskih objektih.
Z županovimi pooblastili
Na ponedeljkovem sestanku civilne iniciative je Nataša Stergar povedala, da so bili po nekaj birokratskih zapletih, daljši bolniški odsotnosti vse prijave udejanjene, pravega odziva pa še ni –inšpekcijske službe se ne čutijo odgovorne, ministrstvo in agencija za okolje pa očitno delujejo po »polžje«. Andrej Piltaver je pojasnil, da so za vse tri vloge po zaslugi predsednice ČS Šiška Darje Zajc ekspresno dobili potrebna županova pooblastila. Edini premik je, da teče postopek preverjanja akreditacije ZVD. Izkušnje z vlogami na ministrstvo pa kažejo, da na odgovore, če sploh pridejo, lahko čakajo tudi več kot eno leto.
Za 25.000 evrov vredno napravo za stalno merjenje hrupa občina nima denarja. Jernej Petrin sicer ima napravo, ki meri hrup, se je pa stanje trenutno umirilo. Hrupno napravo prižigajo občasno ponoči, okrog dveh, treh zjutraj, pa zjutraj od šestih, sedmih do desetih. Ljudje zaznavajo neke nove zvoke. Na sestanku civilne iniciative je bilo moč slišati, dan pozimi ob sneženju hrupa ni bilo, po dveh mesecih pa so hrupno napravo očitno spet začeli zaganjati. Na začasen mir se ljudje ne morejo več zanašati.
Ne samo hrup
Problem pa ni samo hrup. Tu gre tudi za izšpuste črnega in rdečega dima, ki so videti kot eksplozija atomske bombe. Potem ko so po najstarejšem ljubljanskem blokovskem naselju v Šiški pred desetletji uredili centralno ogrevanje so ostajale okenske police bele, sedaj so polne mikro delcev, tudi sneg ni več bel temveč črn. Boštjan Butara sumi, da ne gre samo za livarno, temveč tudi za sežig drugih stvari, Andrej Piltaver pa ne verjame, da bi šlo res za kaj takega. Rdeč prah je verjetno posledica taljenja oksidiranega starega železa, smrad po plastiki pa lakov, s katerimi je to železo zaščiteno. Nedvomno pa je litostrojska livarna dotrajana in hkrati eden največjih industrijskih obratov v Ljubljani.
Kako naprej? Mol bo ponovno urgiral tako na ministrstvu kot pri inšpekcijskih službah. Dejstvo pa je, da so bile v Sloveniji v zadnjih letih prav na področju okoljevarstvenih dovoljenj in tudi na inšpektoratih ugotovljene številne nepravilnosti in zavlačevanje.
Ves nadzor je po sedanji ureditvi na ramenih državnih inšpekcijskih služb, v občinah pa nimajo uradniki nobene pristojnosti. V prejšnji ureditvi je bilo drugače, saj so obstajale tudi mestne inšpekcije.
Družba Litostroj Jeklo je lansko jesen velik del svoje dejavnosti (vključno s spornimi napravami) za štiri leta oddala družbama Tekoma Marguč in Litostroj specialna livarna.
V lastniški strukturi tako družbe Litostroj specialna livarna kot družbe Litostroj Jeklo sta navedeni (so)lastnici družbi KO Marguč (100-odstotna lastnica Litostroj specialne livarne) in Tekoma Marguč (33-odstotna lastnica družbe Litostroj Jeklo), obe z naslovom Draža vas 82 v občini Slovenske Konjice.
Spravljiv odgovor livarne
Družbenika družbe KO Marguč sta Borut Marguč, ki je 99-odstotni lastnik in Sašo Marguč, ki ima odstotek lastništva, hkrati pa je direktor družbe. Lastnika Tekoma Marguč pa sta Borut in Ferdinand Marguč. Na vprašanje, kakšen je odgovor lastnikov na pritožbe prebivalcev iz okolice Litostroja, da obrati povzročajo prekomeren hrup in da tudi z dimom onesnažujejo okolje, smo dobili odgovor, da so za vsa vprašanja v zvezi z poslovanjem družbe Litostroj jeklo oziroma Litostroj specialna livarna pristojne uprave oziroma poslovodstva družb.
Direktor družbe Litostroj specialna livarna Miha Hrastnik je pojasnil, da je podjetje nosilec veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, v okviru katerega so bile tudi periodično izvedene meritve hrupa s strani podjetja, ki je akreditirano za tovrstne meritve. Izvedene meritve so pokazale, da podjetje ne prekoračuje mejnih vrednosti za hrup. Uradnih pritožb, vezanih na emisije hrupa, pa še niso prejeli.
Podjetje, ki se pri poslovanju srečuje z globalno konkurenco, je leto 2017 zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom.
Dobri odnosi z deležniki, med katere sodijo tudi okoliški prebivalci, so v interesu podjetja, ki bo ob uspešnem prihodnjem poslovanju postopoma moderniziralo opremo za izdelavo kakovostnih ulitkov. Podjetje od Litostroj Jekla d.o.o. najema stroje in nepremičnine na lokaciji v industrijski coni Šiška, kjer pa so poleg hrupne železniške proge tudi druga proizvodna podjetja, ki lahko predstavljajo vir hrupa, ki moti prebivalce, živeče v okolici, je še navedel Miha Hrastnik.
V poseljeni okolici litostrojske livarne so bile v lanskem julijskem tednu na Kebetovi ulici in v tednu s septembra na oktober na Milčinskega ulici opravljene meritve hrupa. Andrej Piltaver iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (OVO MOL), ki je monitoring hrupa naročila pri mariborskem A-Projektu, je že na lanskem decembrskem sestanku civilne iniciative povedal, da iz rezultatov meritev izhaja, da hrup, ki ga povzroča litostrojska livarna na obeh merilnih mestih presega dopustne mejne vrednosti. V poročilu A-Projekta je tudi ugotovljeno, da je glavni vir hrupa odpraševalna naprava v litostrojski livarni.
Lani izmerjena raven hrupa je tudi opazno višja kot ga je leta 2015 izmeril Zavod za varstvo pri delu (ZVD), katerega meritve so bile podlaga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. O prekomernem hrupu je po lastnih meritvah na Milčinskega ulici že decembra lani poročal tudi Boštjan Butara.
Sklep decembrskega dobro obiskanega sestanka civilne iniciative je bil, da (1.) Četrtna skupnost Šiška vloži prijavo na inšpektorat za okolje z zahtevo za odpravo prekomernega okoljskega hrupa, da (2.) OVO MOL posreduje rezultate aktualnih meritev hrupa Ministrstvu za okolje in prostor in da (3.) OVO MOL vloži na okoljsko ministrstvo zahtevo za preveritev kakovosti monitoringa ZVD. Iz razprav na sestankih civilne iniciative je namreč moč izluščiti, da je ZVD meril hrup na neprimernih mestih, za garažami, v zavetrju, medtem ko so bile meritve A-Projekta kontinuirane in na stanovanjskih objektih.
Z županovimi pooblastili
Na ponedeljkovem sestanku civilne iniciative je Nataša Stergar povedala, da so bili po nekaj birokratskih zapletih, daljši bolniški odsotnosti vse prijave udejanjene, pravega odziva pa še ni –inšpekcijske službe se ne čutijo odgovorne, ministrstvo in agencija za okolje pa očitno delujejo po »polžje«. Andrej Piltaver je pojasnil, da so za vse tri vloge po zaslugi predsednice ČS Šiška Darje Zajc ekspresno dobili potrebna županova pooblastila. Edini premik je, da teče postopek preverjanja akreditacije ZVD. Izkušnje z vlogami na ministrstvo pa kažejo, da na odgovore, če sploh pridejo, lahko čakajo tudi več kot eno leto.
Kompleks litostrojske livarne z odpraševalno napravo FOTO: A-projekt/
Za 25.000 evrov vredno napravo za stalno merjenje hrupa občina nima denarja. Jernej Petrin sicer ima napravo, ki meri hrup, se je pa stanje trenutno umirilo. Hrupno napravo prižigajo občasno ponoči, okrog dveh, treh zjutraj, pa zjutraj od šestih, sedmih do desetih. Ljudje zaznavajo neke nove zvoke. Na sestanku civilne iniciative je bilo moč slišati, dan pozimi ob sneženju hrupa ni bilo, po dveh mesecih pa so hrupno napravo očitno spet začeli zaganjati. Na začasen mir se ljudje ne morejo več zanašati.
Ne samo hrup
Problem pa ni samo hrup. Tu gre tudi za izšpuste črnega in rdečega dima, ki so videti kot eksplozija atomske bombe. Potem ko so po najstarejšem ljubljanskem blokovskem naselju v Šiški pred desetletji uredili centralno ogrevanje so ostajale okenske police bele, sedaj so polne mikro delcev, tudi sneg ni več bel temveč črn. Boštjan Butara sumi, da ne gre samo za livarno, temveč tudi za sežig drugih stvari, Andrej Piltaver pa ne verjame, da bi šlo res za kaj takega. Rdeč prah je verjetno posledica taljenja oksidiranega starega železa, smrad po plastiki pa lakov, s katerimi je to železo zaščiteno. Nedvomno pa je litostrojska livarna dotrajana in hkrati eden največjih industrijskih obratov v Ljubljani.
- Težave s pretiranim hrupom so se začele pred slabim desetletjem.
- Izpusti črnega in rdečega dima so kot eksplozija atomske bombe.
- Livarna, eden največjih industrijskih obratov v Ljubljani, je dotrajana.
- Izpusti črnega in rdečega dima so kot eksplozija atomske bombe.
- Livarna, eden največjih industrijskih obratov v Ljubljani, je dotrajana.
Kako naprej? Mol bo ponovno urgiral tako na ministrstvu kot pri inšpekcijskih službah. Dejstvo pa je, da so bile v Sloveniji v zadnjih letih prav na področju okoljevarstvenih dovoljenj in tudi na inšpektoratih ugotovljene številne nepravilnosti in zavlačevanje.
Ves nadzor je po sedanji ureditvi na ramenih državnih inšpekcijskih služb, v občinah pa nimajo uradniki nobene pristojnosti. V prejšnji ureditvi je bilo drugače, saj so obstajale tudi mestne inšpekcije.
Družba Litostroj Jeklo je lansko jesen velik del svoje dejavnosti (vključno s spornimi napravami) za štiri leta oddala družbama Tekoma Marguč in Litostroj specialna livarna.
V lastniški strukturi tako družbe Litostroj specialna livarna kot družbe Litostroj Jeklo sta navedeni (so)lastnici družbi KO Marguč (100-odstotna lastnica Litostroj specialne livarne) in Tekoma Marguč (33-odstotna lastnica družbe Litostroj Jeklo), obe z naslovom Draža vas 82 v občini Slovenske Konjice.
Spravljiv odgovor livarne
Družbenika družbe KO Marguč sta Borut Marguč, ki je 99-odstotni lastnik in Sašo Marguč, ki ima odstotek lastništva, hkrati pa je direktor družbe. Lastnika Tekoma Marguč pa sta Borut in Ferdinand Marguč. Na vprašanje, kakšen je odgovor lastnikov na pritožbe prebivalcev iz okolice Litostroja, da obrati povzročajo prekomeren hrup in da tudi z dimom onesnažujejo okolje, smo dobili odgovor, da so za vsa vprašanja v zvezi z poslovanjem družbe Litostroj jeklo oziroma Litostroj specialna livarna pristojne uprave oziroma poslovodstva družb.
Direktor družbe Litostroj specialna livarna Miha Hrastnik je pojasnil, da je podjetje nosilec veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, v okviru katerega so bile tudi periodično izvedene meritve hrupa s strani podjetja, ki je akreditirano za tovrstne meritve. Izvedene meritve so pokazale, da podjetje ne prekoračuje mejnih vrednosti za hrup. Uradnih pritožb, vezanih na emisije hrupa, pa še niso prejeli.
Podjetje, ki se pri poslovanju srečuje z globalno konkurenco, je leto 2017 zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom.
Dobri odnosi z deležniki, med katere sodijo tudi okoliški prebivalci, so v interesu podjetja, ki bo ob uspešnem prihodnjem poslovanju postopoma moderniziralo opremo za izdelavo kakovostnih ulitkov. Podjetje od Litostroj Jekla d.o.o. najema stroje in nepremičnine na lokaciji v industrijski coni Šiška, kjer pa so poleg hrupne železniške proge tudi druga proizvodna podjetja, ki lahko predstavljajo vir hrupa, ki moti prebivalce, živeče v okolici, je še navedel Miha Hrastnik.
