Nadškof Zore podprl Šentvidčane v sporu z ljubljansko občino
Tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore proti temu, da bi cerkveno pokopališče postalo last občine z aktom prisile.
Odpri galerijo
Nadškof Stanislav Zore je s podpisom izrazil nasprotovanje nameri ljubljanske občine. FOTO: Matej Družnik
Ljubljana – Včerajšnja Vidova nedelja je bila v župniji Šentvid nad Ljubljano nekaj posebnega. A ne le zaradi obiska ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, temveč predvsem zato, ker je tudi on podpisal peticijo proti nameri mestne občine, da tamkajšnjo župnijo razlasti pokopališča, kapelo, v kateri je poleg duhovnikov pokopan tudi narodni buditelj Blaž Potočnik, pa spremeni v mrliško vežico.
Za takšno potezo so v cerkvenem vrhu odločili po tem, ko MOL kljub skupni izjavi šentviškega župnika Ivana Jagodica ter soglasni podpori Četrtne skupnosti (ČS) Šentvid in Društva Blaž Potočnikova čitalnica ni ustavila razlastitvenega postopka za lokalno pokopališče, ki je že več stoletij v lasti župnije. Zore je ob tem znova podprl prizadevanja župnije in prebivalcev, da pokopališče ostane njihovo, ker je to »njihova dedna pravica, ker je to pravica njihovih očetov in dedov, ki so pokopani na tem pokopališču«, in napovedal, da bodo, če bo občina vztrajala, »ubrali vse možne pravne poti«.
Kakšen učinek bo imel dodaten pritisk na ljubljanskega župana Zorana Jankovića in javno podjetje Žale, je težko napovedati, saj je zakon na strani občinske oblasti, ki ji je upravna enota na prvi stopnji ugodila, župnija pa se je na to odločitev pritožila. Na vprašanje, kako komentirajo podporo nadškofa Zoreta, so nam z MOL odgovorili, da Zoran Janković tega ne bo komentiral.
Direktor podjetja Žale Robert Martinčič pravi, da mora po zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti občina, kjer ni lastnica ali nima urejene razpolagalne pravice, v desetih letih od uveljavitve zakona postati lastnica vseh pokopališč, ne le šentviškega.
Zaradi neurejenega lastništva je po njegovem mnenju izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v Šentvidu moteno. Podjetje Žale že zdaj ne more izvesti načrtovane ureditve prostora za svojce s čajno kuhinjo in sanitarijami, ker župnik ne da soglasja. Če bi Žale postale lastnik, bi bila možna tudi širitev pokopališča. Če bi ga širili le kot upravljavec, bi z vlaganjem v tujo lastnino ravnali nezakonito.
V ČS Šentvid so prepričani, da ni potrebe za razlastitev in da je nesmiselno, da bi občina denar trošila za nakup nepremičnine, namesto da bi ga porabila za odkup zemljišča za širitev. Žale že leta nemoteno izvajajo pokopališko dejavnost in bi jo lahko še naprej. Predsednik sveta ČS Alojzij Hitij pravi, da ne razume, zakaj se občini tako mudi, saj da jim ni predstavila še nobenega idejnega načrta širitve. Ob tem opozarja, da med vsemi lokalnimi pokopališči v Ljubljani, ki niso v lasti občine, najprej razlašča prav šentviškega, časa za to pa ima do leta 2026. Šentviški župnik Ivan Jagodic pravi, da trgovanje z župnijskim pokopališčem ne pride v poštev, ker da je v nasprotju s kanonskim pravom, po katerem ima Cerkev lastna pokopališča. Pokopališče je že več kot tisočletje bistven del župnije, zato ga ni mogoče z razlastitvijo iztrgati iz nje.
Šentviško društvo Čitalnica Blaža Potočnika pa poskus razlastitve razumejo kot napad na sakralni objekt in sveto njivo ter ne sprejemajo, da bi kapelo preimenovali v mrliško vežico.
Za takšno potezo so v cerkvenem vrhu odločili po tem, ko MOL kljub skupni izjavi šentviškega župnika Ivana Jagodica ter soglasni podpori Četrtne skupnosti (ČS) Šentvid in Društva Blaž Potočnikova čitalnica ni ustavila razlastitvenega postopka za lokalno pokopališče, ki je že več stoletij v lasti župnije. Zore je ob tem znova podprl prizadevanja župnije in prebivalcev, da pokopališče ostane njihovo, ker je to »njihova dedna pravica, ker je to pravica njihovih očetov in dedov, ki so pokopani na tem pokopališču«, in napovedal, da bodo, če bo občina vztrajala, »ubrali vse možne pravne poti«.
Možna tudi širitev pokopališča
Kakšen učinek bo imel dodaten pritisk na ljubljanskega župana Zorana Jankovića in javno podjetje Žale, je težko napovedati, saj je zakon na strani občinske oblasti, ki ji je upravna enota na prvi stopnji ugodila, župnija pa se je na to odločitev pritožila. Na vprašanje, kako komentirajo podporo nadškofa Zoreta, so nam z MOL odgovorili, da Zoran Janković tega ne bo komentiral.
Direktor podjetja Žale Robert Martinčič pravi, da mora po zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti občina, kjer ni lastnica ali nima urejene razpolagalne pravice, v desetih letih od uveljavitve zakona postati lastnica vseh pokopališč, ne le šentviškega.
Zaradi neurejenega lastništva je po njegovem mnenju izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v Šentvidu moteno. Podjetje Žale že zdaj ne more izvesti načrtovane ureditve prostora za svojce s čajno kuhinjo in sanitarijami, ker župnik ne da soglasja. Če bi Žale postale lastnik, bi bila možna tudi širitev pokopališča. Če bi ga širili le kot upravljavec, bi z vlaganjem v tujo lastnino ravnali nezakonito.
Pokopališče bistven del župnije
V ČS Šentvid so prepričani, da ni potrebe za razlastitev in da je nesmiselno, da bi občina denar trošila za nakup nepremičnine, namesto da bi ga porabila za odkup zemljišča za širitev. Žale že leta nemoteno izvajajo pokopališko dejavnost in bi jo lahko še naprej. Predsednik sveta ČS Alojzij Hitij pravi, da ne razume, zakaj se občini tako mudi, saj da jim ni predstavila še nobenega idejnega načrta širitve. Ob tem opozarja, da med vsemi lokalnimi pokopališči v Ljubljani, ki niso v lasti občine, najprej razlašča prav šentviškega, časa za to pa ima do leta 2026. Šentviški župnik Ivan Jagodic pravi, da trgovanje z župnijskim pokopališčem ne pride v poštev, ker da je v nasprotju s kanonskim pravom, po katerem ima Cerkev lastna pokopališča. Pokopališče je že več kot tisočletje bistven del župnije, zato ga ni mogoče z razlastitvijo iztrgati iz nje.
Šentviško društvo Čitalnica Blaža Potočnika pa poskus razlastitve razumejo kot napad na sakralni objekt in sveto njivo ter ne sprejemajo, da bi kapelo preimenovali v mrliško vežico.
