OKS naj izstopi iz družbe BŠP
Alpe Adria Green v boju za ohranitev originalnega Plečnikovega stadiona podprla fondovce
Odpri galerijo
Plečnikov stadion. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za prenovo Plečnikovega stadiona, ki se vleče že od leta 2010, dobiva novo razsežnost. V postopek se je namreč vključila okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG).
Stanovalci Fondovih blokov, ki se že leta borijo proti projektu Bežigrajskega športnega parka, češ da bi uničil večino Plečnikovega spomenika, njim pa odvzel zelenico z vrtički in poslabšal bivanjske razmere (hrup, promet, izpuhi), so tako dobili močnega zaveznika v boju proti občini, Olimpijskemu komiteju Slovenije in Jocu Pečečniku. AAG namreč nastopa z enakimi argumenti kot »fondovci«.
Zadnji so nam poslali tudi zanimiv komentar izjave Janeza Kocijančiča, nekdanjega predsednika OKS, da je komite izstopil iz lastništva Plečnikovega stadiona, ki smo jo objavili v Delu.
Karmen Stariha, ena od članic civilne iniciative Fondovih blokov, je dejala, da jih je izjava presenetila, a so hitro ugotovili, da je OKS še vedno solastnik podjetja Bežigrajski športni park (BŠP) v istem deležu kot ob ustanovitvi. Se jim pa zdi prav, da bi OKS iz lastništva izstopil.
Za fondovce je sporno, da OKS sodeluje v projektu, ki je v nasprotju z okoljskimi zavezami v več aktih OKS. Projekt BŠP, ki bi pomenil nedopustno dolgoročno obremenjevanje okolja, ogrožanje zdravja bližnjih prebivalcev (in obiskovalcev) in dramatično poslabšanje kakovosti njihovega bivanja, je, pravi Starihova, v nasprotju s temeljnim aktom OKS (poslanstvom, vizijo, vrednotami), neposredno pa krši tudi okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks OKS – Združenja športnih zvez.
Zanje je dvolično, da se OKS v svojih dokumentih izreka za varovanje okolja, trajnostni razvoj, omejevanje vseh vrst škodljivih vplivov na okolje in naravo, izogibanje nepotrebnim posegom v prostor, ustrezno prostorsko načrtovanje ter to zahteva tudi od včlanjenih organizacij na vseh ravneh, kot partner pa sodeluje v projektu, s katerim zavestno krši lastna okoljska načela.
Drugi vzrok za takojšen izstop OKS iz projekta BŠP je njegova komercialna narava, ki je neskladna z enim temeljnih načel delovanja OKS, to je načelom nepridobitnosti. Sodelovanje v njem je problematično tudi zato, ker je podjetje BŠP registrirano celo za trgovino na drobno z alkoholnimi pijačami in tobačnimi izdelki. To je za OKS sporno vsaj z moralnega vidika, meni Starihova.
Za ugled OKS pa je najbolj problematično sodelovanje v projektu, ki bi pomenil dokončno uničenje Plečnikove dediščine, ki je spomenik državnega pomena. Ta na stadionu predvideva obsežna rušenja izvirnega Plečnikovega spomenika ter gradnjo masivnih novogradenj, v katerih bi po oceni dr. Prelovška ostalo le še pet odstotkov izvirnega Plečnika. Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov bi to pomenilo dokončno uničenje avtentičnosti in integritete kulturnega spomenika, s tem pa tudi možnosti, da bi stadion kadar koli uvrstili na seznam svetovne dediščine Unesca.
Karmen Stariha odziv končuje z namigom, da bi OKS lahko imel pomembno vlogo pri reševanju stadiona, saj ima kot solastnik po družbeni pogodbi možnost, da ustavi projekt BŠP in reši Plečnika brez odškodnin. To lahko naredi tako, da ne podaljša družbene pogodbe BŠP ali svoj delež v družbi prenese na državo. S tem bi omogočil Slovencem ohraniti edinstven kulturni spomenik v izvirni obliki ter ga uvrstiti na nominacijski seznam Unesca. Hkrati bi se otresel neprimernega sodelovanja v komercialnem ter spomeniško in okoljsko spornem projektu oziroma se dokončno rešil vseh drugih skrbi, povezanih z BŠP.
OKS–ZŠZ izjavo svojega nekdanjega predsednika razume tako, »da je OKS iz lastništva bežigrajskega stadiona izstopil tako, da je lastništvo prenesel v družbo BŠP, kjer še ima solastniški delež«. Izjav in pobud fondovcev pa niso hoteli komentirati. Dejali so le, da je treba projekt izpeljati v korist slovenskega športa, za kar se kot krovna športna organizacija tudi ves čas zavzemajo.
Stanovalci Fondovih blokov, ki se že leta borijo proti projektu Bežigrajskega športnega parka, češ da bi uničil večino Plečnikovega spomenika, njim pa odvzel zelenico z vrtički in poslabšal bivanjske razmere (hrup, promet, izpuhi), so tako dobili močnega zaveznika v boju proti občini, Olimpijskemu komiteju Slovenije in Jocu Pečečniku. AAG namreč nastopa z enakimi argumenti kot »fondovci«.
Zadnji so nam poslali tudi zanimiv komentar izjave Janeza Kocijančiča, nekdanjega predsednika OKS, da je komite izstopil iz lastništva Plečnikovega stadiona, ki smo jo objavili v Delu.
Karmen Stariha, ena od članic civilne iniciative Fondovih blokov, je dejala, da jih je izjava presenetila, a so hitro ugotovili, da je OKS še vedno solastnik podjetja Bežigrajski športni park (BŠP) v istem deležu kot ob ustanovitvi. Se jim pa zdi prav, da bi OKS iz lastništva izstopil.
Za fondovce je sporno, da OKS sodeluje v projektu, ki je v nasprotju z okoljskimi zavezami v več aktih OKS. Projekt BŠP, ki bi pomenil nedopustno dolgoročno obremenjevanje okolja, ogrožanje zdravja bližnjih prebivalcev (in obiskovalcev) in dramatično poslabšanje kakovosti njihovega bivanja, je, pravi Starihova, v nasprotju s temeljnim aktom OKS (poslanstvom, vizijo, vrednotami), neposredno pa krši tudi okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks OKS – Združenja športnih zvez.
OKS očitajo dvoličnost
Zanje je dvolično, da se OKS v svojih dokumentih izreka za varovanje okolja, trajnostni razvoj, omejevanje vseh vrst škodljivih vplivov na okolje in naravo, izogibanje nepotrebnim posegom v prostor, ustrezno prostorsko načrtovanje ter to zahteva tudi od včlanjenih organizacij na vseh ravneh, kot partner pa sodeluje v projektu, s katerim zavestno krši lastna okoljska načela.
Drugi vzrok za takojšen izstop OKS iz projekta BŠP je njegova komercialna narava, ki je neskladna z enim temeljnih načel delovanja OKS, to je načelom nepridobitnosti. Sodelovanje v njem je problematično tudi zato, ker je podjetje BŠP registrirano celo za trgovino na drobno z alkoholnimi pijačami in tobačnimi izdelki. To je za OKS sporno vsaj z moralnega vidika, meni Starihova.
Za ugled OKS pa je najbolj problematično sodelovanje v projektu, ki bi pomenil dokončno uničenje Plečnikove dediščine, ki je spomenik državnega pomena. Ta na stadionu predvideva obsežna rušenja izvirnega Plečnikovega spomenika ter gradnjo masivnih novogradenj, v katerih bi po oceni dr. Prelovška ostalo le še pet odstotkov izvirnega Plečnika. Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov bi to pomenilo dokončno uničenje avtentičnosti in integritete kulturnega spomenika, s tem pa tudi možnosti, da bi stadion kadar koli uvrstili na seznam svetovne dediščine Unesca.
Karmen Stariha odziv končuje z namigom, da bi OKS lahko imel pomembno vlogo pri reševanju stadiona, saj ima kot solastnik po družbeni pogodbi možnost, da ustavi projekt BŠP in reši Plečnika brez odškodnin. To lahko naredi tako, da ne podaljša družbene pogodbe BŠP ali svoj delež v družbi prenese na državo. S tem bi omogočil Slovencem ohraniti edinstven kulturni spomenik v izvirni obliki ter ga uvrstiti na nominacijski seznam Unesca. Hkrati bi se otresel neprimernega sodelovanja v komercialnem ter spomeniško in okoljsko spornem projektu oziroma se dokončno rešil vseh drugih skrbi, povezanih z BŠP.
Komentar OKS
OKS–ZŠZ izjavo svojega nekdanjega predsednika razume tako, »da je OKS iz lastništva bežigrajskega stadiona izstopil tako, da je lastništvo prenesel v družbo BŠP, kjer še ima solastniški delež«. Izjav in pobud fondovcev pa niso hoteli komentirati. Dejali so le, da je treba projekt izpeljati v korist slovenskega športa, za kar se kot krovna športna organizacija tudi ves čas zavzemajo.
