Pohodnike bo spet pozdravljal jambor z rdečo zvezdo
V četrek se začenjajo prireditve v okviru Pohoda ob žici, ki bodo trajale do sobote.
![Fotografija: Pot spominov in tovarištva 30.4.2018 Ljubljana Slovenija [Pot spominov in tovarištva,PST,Ljubljana,Slovenija] FOTO: Jože Suhadolnik/](/media/images/20200909/82937.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Pot spominov in tovarištva 30.4.2018 Ljubljana Slovenija [Pot spominov in tovarištva,PST,Ljubljana,Slovenija] FOTO: Jože Suhadolnik/
Na občini so se pred volitvami odločili znova postaviti jambore z zvezdami, ki so pred osamosvojitvijo stali na križiščih poti z mestnimi vpadnicami. Dejanje zagotovo ne bo ostalo neopaženo in pričakovano v javnosti že sproža deljena mnenja, z občine pa ob tem opozarjajo, da so bili jambori postavljeni leta 1985 kot del celostne ureditve poti, odstranjeni pa v času županovanja Jožeta Strgarja pod pretvezo, da jih bodo zgolj obnovili. Kljub temu, da so bili del zavarovanega kulturnega spomenika, se to ni zgodilo. Nekaj časa so jih hranili v Muzeju novejše zgodovine, zdaj pa so prvo repliko postavili ob Tržaški cesti, kmalu pa naj bi vsaj še dve.
V četrtek se bodo mimo tiste ob Tržaški sprehodili otroci ljubljanskih vrtcev, v petek pa še šolarji in dijaki. Sobotni del pohoda je namenjen pohodnikom, ki lahko izbirajo med trasami v dolžini od treh do 35 kilometrov. V soboto podo prireditve zaključili tekači na teku trojk na 12,5 ali 29 kilometrov.
Ljubljanski mestni svet je že leta 1957 sprejel odlok o spominskem partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane, ki odtlej poteka vsako leto. Prvi se je odvil v sklopu festivala telesne kulture 23. junija 1957. Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale dve leti pozneje, ko so postavili tudi prve spomenike. Leta 1972 so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi. Danes je Pot ob žici, kot uradno imenujejo tridnevni dogodek, ki se zgodi v času, ko Evropa hkrati praznuje konec druge svetovne vojne, predvsem rekreativna prireditev in velja za eno največjih tovrstnih v Sloveniji.
Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev in je zato dobila ime Pot ob žici. Lani so udeleženci, v vseh dnevih jih je bilo na različnih rekreativnih prireditvah več kot 40 tisoč, sklenili živi obroč, kar bodo pripravili letos 5. maja točno ob dvanajstih. Triinsedemdeset let po zmagi nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditvi Ljubljane, ki naj bi se je spominjali tudi na letošnji prireditvi Pot ob žici, medtem na neki drugi meji stoji nova žica.
V četrtek se bodo mimo tiste ob Tržaški sprehodili otroci ljubljanskih vrtcev, v petek pa še šolarji in dijaki. Sobotni del pohoda je namenjen pohodnikom, ki lahko izbirajo med trasami v dolžini od treh do 35 kilometrov. V soboto podo prireditve zaključili tekači na teku trojk na 12,5 ali 29 kilometrov.
Ljubljanski mestni svet je že leta 1957 sprejel odlok o spominskem partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane, ki odtlej poteka vsako leto. Prvi se je odvil v sklopu festivala telesne kulture 23. junija 1957. Prve ureditve in oznake poteka trase so nastale dve leti pozneje, ko so postavili tudi prve spomenike. Leta 1972 so načrtovali ureditev peščenih poti z drevoredi. Danes je Pot ob žici, kot uradno imenujejo tridnevni dogodek, ki se zgodi v času, ko Evropa hkrati praznuje konec druge svetovne vojne, predvsem rekreativna prireditev in velja za eno največjih tovrstnih v Sloveniji.
Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev in je zato dobila ime Pot ob žici. Lani so udeleženci, v vseh dnevih jih je bilo na različnih rekreativnih prireditvah več kot 40 tisoč, sklenili živi obroč, kar bodo pripravili letos 5. maja točno ob dvanajstih. Triinsedemdeset let po zmagi nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditvi Ljubljane, ki naj bi se je spominjali tudi na letošnji prireditvi Pot ob žici, medtem na neki drugi meji stoji nova žica.
