Sindikalistom v ljubljanskem zaporu prekipelo
Penološka stroka pravosodne policiste sili v vedno bolj nevzdržne delovne razmere.
Odpri galerijo
Odmor za malico si pravosodni policisti le stežka vzamejo, družinskega življenja skoraj nimajo več, saj večino časa preživijo na delovnem mestu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Država se hvali z zagotavljanjem človekovih pravic osebam, ki jim je odvzeta prostost, pozablja pa na človekove pravice tistih, ki omogočajo nadstandard zaprtim osebam, je v izjavi za medije opomnil predstavnik Sindikata delavcev v pravosodju Marcel More. Ponovno je k odstopu pozval vodstvi zapora in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Razmere v ljubljanskih zaporih so po Moretovih besedah »res katastrofalne, še več, so pred kolapsom«. Penološka stroka je po njegovi oceni ubrala pot, ki pravosodne policiste sili v vedno bolj nevzdržne delovne razmere. Te so posledica tako organizacijsko kot tudi vsebinsko nepremišljene politike vodilnih v sistemu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
More verjame, da večina pravosodnih policistov podpira permisiven pristop k izvrševanju kazenskih sankcij, vendar pa je za to po njegovih besedah potreben dodaten kader tako na varnostnem kot na pedagoško-vzgojnem področju.
O razporedu dela so pravosodni policisti obveščeni največ tri dni vnaprej, vedno bolj pogosto pa zgolj za naslednji dan. Odmor za malico si le stežka vzamejo, družinskega življenja skoraj nimajo več, saj večino časa preživijo na delovnem mestu, je navedel sindikalist.
Poleg tega je vodstvo ljubljanskega zapora spremenilo načrt varovanja v smislu zmanjševanja števila pravosodnih policistov na oddelkih in ob izvajanjih spremstev zaprtih oseb. »Nič kolikokrat se zgodi, da kolegi s policije pripeljejo osumljenca kaznivega dejanja v močni varnostni zasedbi, z več patruljami in pripadniki posebnih ali specialnih enot. Čez nekaj dni takšnega osumljenca na primer v zdravstveno ustanovo pelje en pravosodni policist,« je ponazoril.
Kljub opisanemu drastičnemu zmanjšanju varnosti je nadurno delo »preseglo meje razumnega«, kar je privedlo do izgorelosti pravosodnih policistov. To bo privedlo do popolnega kolapsa v ljubljanskem zaporu, če vodstvi uprave in zapora takoj ne zagotovita ustreznega števila pravosodnih policistov. Sindikat so pristojni sicer obvestili, da so razpisi zunaj in da se je na zadnjega prijavilo 10 ljudi, od katerih vodstvo zapora ni izbralo nikogar.
Ustrezno število pravosodnih policistov je po Moretovih besedah mogoče doseči z začasno prerazporeditvijo pravosodnih policistov iz drugih zavodov v ljubljanski zapor, z zaposlitvijo in usposabljanjem novih kadrov ali s prekinitvijo varovanja sodne stavbe v Ljubljani, ki bi ga lahko ponovno prepustili zasebnim varnostnim službam. More prav tako predlaga zaposlovanje kadra iz policije, vojske in ostalih ministrstev z internimi razpisi.
Pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja uprave Jožeta Podržaja se je po sindikalistovem mnenju stanje »drastično poslabšalo«. Zato v sindikatu zahtevajo njegov takojšnji odstop. Enako zahtevajo tudi od direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija, saj ga sindikata že več let opozarjata na opisane težave, a zanju, kot je opozoril More, nima posluha.
Ob tem se je More obregnil še ob odgovor Podržaja, ki so ga prejeli danes, češ da mu je žal, da velika večina zaposlenih ne prepozna pozitivnih kadrovskih premikov. Vendar pa po Moretovih besedah »pravosodni policisti s pozitivnimi kadrovskimi premiki v pisarnah generalnega urada nimamo nič«. Podržaj se na očitke še ni odzval.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je dodal, da pristojni z zakonodajo spravljajo pravosodne policiste v položaj, ko ga »odtegujejo od normalnega socialnega življenja« in mu ne omogočajo odmora za prehrano in počitek.
Razmere v ljubljanskih zaporih so po Moretovih besedah »res katastrofalne, še več, so pred kolapsom«. Penološka stroka je po njegovi oceni ubrala pot, ki pravosodne policiste sili v vedno bolj nevzdržne delovne razmere. Te so posledica tako organizacijsko kot tudi vsebinsko nepremišljene politike vodilnih v sistemu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Potrebe po kadrih
More verjame, da večina pravosodnih policistov podpira permisiven pristop k izvrševanju kazenskih sankcij, vendar pa je za to po njegovih besedah potreben dodaten kader tako na varnostnem kot na pedagoško-vzgojnem področju.
O razporedu dela so pravosodni policisti obveščeni največ tri dni vnaprej, vedno bolj pogosto pa zgolj za naslednji dan. Odmor za malico si le stežka vzamejo, družinskega življenja skoraj nimajo več, saj večino časa preživijo na delovnem mestu, je navedel sindikalist.
Poleg tega je vodstvo ljubljanskega zapora spremenilo načrt varovanja v smislu zmanjševanja števila pravosodnih policistov na oddelkih in ob izvajanjih spremstev zaprtih oseb. »Nič kolikokrat se zgodi, da kolegi s policije pripeljejo osumljenca kaznivega dejanja v močni varnostni zasedbi, z več patruljami in pripadniki posebnih ali specialnih enot. Čez nekaj dni takšnega osumljenca na primer v zdravstveno ustanovo pelje en pravosodni policist,« je ponazoril.
Nadurno delo je »preseglo meje razumnega«
Kljub opisanemu drastičnemu zmanjšanju varnosti je nadurno delo »preseglo meje razumnega«, kar je privedlo do izgorelosti pravosodnih policistov. To bo privedlo do popolnega kolapsa v ljubljanskem zaporu, če vodstvi uprave in zapora takoj ne zagotovita ustreznega števila pravosodnih policistov. Sindikat so pristojni sicer obvestili, da so razpisi zunaj in da se je na zadnjega prijavilo 10 ljudi, od katerih vodstvo zapora ni izbralo nikogar.
Ustrezno število pravosodnih policistov je po Moretovih besedah mogoče doseči z začasno prerazporeditvijo pravosodnih policistov iz drugih zavodov v ljubljanski zapor, z zaposlitvijo in usposabljanjem novih kadrov ali s prekinitvijo varovanja sodne stavbe v Ljubljani, ki bi ga lahko ponovno prepustili zasebnim varnostnim službam. More prav tako predlaga zaposlovanje kadra iz policije, vojske in ostalih ministrstev z internimi razpisi.
Brez odmora za prehrano in počitek
Pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja uprave Jožeta Podržaja se je po sindikalistovem mnenju stanje »drastično poslabšalo«. Zato v sindikatu zahtevajo njegov takojšnji odstop. Enako zahtevajo tudi od direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija, saj ga sindikata že več let opozarjata na opisane težave, a zanju, kot je opozoril More, nima posluha.
Ob tem se je More obregnil še ob odgovor Podržaja, ki so ga prejeli danes, češ da mu je žal, da velika večina zaposlenih ne prepozna pozitivnih kadrovskih premikov. Vendar pa po Moretovih besedah »pravosodni policisti s pozitivnimi kadrovskimi premiki v pisarnah generalnega urada nimamo nič«. Podržaj se na očitke še ni odzval.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je dodal, da pristojni z zakonodajo spravljajo pravosodne policiste v položaj, ko ga »odtegujejo od normalnega socialnega življenja« in mu ne omogočajo odmora za prehrano in počitek.
