Za petino najemnikov neprofitnih stanovanj – podražitev

Stanovanjski sklad MOL je 221 najemnikom neprofitnih stanovanj po preverjanju premoženja določil tržno najemnino.
Objavljeno
11. junij 2018 08.00
Posodobljeno
11. junij 2018 07.42
Lani sprejeta novela stanovanjskega zakona nalaga preverjanje upravičenosti do neprofitnega stanovanjskega razmerja pri vseh najemnikih. FOTO: Mavric Pivk
Ljubljana – »Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana ves čas preverja upravičenost do neprofitnega najemnega stanovanja. Po odločitvi ustavnega sodišča in lani junija sprejeti noveli stanovanjskega zakona moramo preverjati vse najemnike, ki so najemno pogodbo sklenili pred petimi leti. Izjema so nekdanji imetniki stanovanjske pravice.« Tako na skladu pojasnjujejo odločitev o podražitvi najemnin nekaterim najemnikom.

Izračun za dvosobno neprofitno stanovanje
Z ljubljanskega stanovanjskega sklada so poslali izračun, po katerem je neprofitna najemnina za dvosobno stanovanje, veliko 55 kvadratnih metrov, 180 evrov, tržna pa 385. »Če najemnik presega dohodkovni cenzus in premoženjski status, znaša tržna najemnina 9 evrov za kvadratni meter. V konkretnem primeru torej 495 evrov,« pojasnjujejo na skladu.


V uredništvo smo prejeli pismo bralca, zgroženega nad nedavno odločitvijo mestnih svetnikov o podelitvi nagrade za delovno uspešnost Sašu Rinku, direktorju ljubljanskega stanovanjskega sklada. Naj spomnimo, gre za nagrado, vredno dobre štiri tisočake bruto, ki jo je Rink prejel za letošnje poslovanje sklada. Navadno se nagrade direktorjem javnih zavodov podeljujejo za poslovanje v minulem in ne v tekočem letu. Bralec je ogorčen, ker direktorju sklada na občini namenjajo visoko nagrado, in to v času, ko ta krepko zvišuje najemnine za neprofitna stanovanja. Kot pravi bralec, mu je stanovanjski sklad na začetku maja zvišal najemnino in jo spremenil v tržno. Pred petnajstimi leti je okoli 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v prestolnici dobil kot nadomestno stanovanje. »Stanovanja torej nisem pridobil prek javnega razpisa, zato me v skladu z novelo stanovanjskega zakona ne bi smeli obravnavati kot najemnika neprofitnega stanovanja. Najemnina za stanovanje se je z zdajšnjih 242 evrov maja zvišala na skoraj 687, to pomeni skoraj trikratno podražitev. Na dlani je, da sklad odira svoje najemnike, direktor pa bo zgolj od moje najemnine dobil dodatnih 445 evrov na mesec,« pravi bralec.

Dodaja, da se v zadnjem obdobju njegovo premoženjsko in socialno stanje ni izboljšalo, temveč poslabšalo. Ob najetju nadomestnega stanovanja leta 2003 je bil zaposlen, v njem pa so živeli trije družinski člani. Zdaj že nekaj let v stanovanju prebiva sam in prejema pokojnino. Pri tem ga še posebej jezi, ker je sklad med preverjanjem njegovega premoženjskega statusa preverjal tudi premoženje nekdanje partnerice in sina. Oba že nekaj let ne živita več v stanovanju in tam nimata stalnega prebivališča. »Ne želim se javno izpostavljati. Rad bi le opozoril, da to, kar počne sklad, ni prav,« pravi bralec, katerega podatke hranimo v uredništvu.

image
Ljubljanski stanovanjski sklad, ki ga vodi Sašo Rink, je lani preveril premoženje približno tretjine najemnikov neprofitnih stanovanj. FOTO: Janez Petkovšek


40 najemnikov presega cenzus


Na stanovanjski sklad smo naslovili vprašanja, koliko najemnikov neprofitnih stanovanj je torej prejelo odločbe o zvišanju najemnine in za koliko so se te zvišale. Odgovorili so, da upravičenost najemnikov do neprofitnega najemnega stanovanja ves čas preverjajo, v skladu z določbo ustavnega sodišča in novelo stanovanjskega zakona, sprejeto junija lani, pa morajo preverjati vse tiste najemnike, ki so najemno pogodbo sklenili pred petimi leti. To sicer ne velja za nekdanje imetnike stanovanjske pravice. Gre za najemnike, ki po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu niso odkupili stanovanja, in imetnike stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih.

- Stanovanjski sklad MOL ves čas preverja upravičenost najemnikov do neprofitnega najemnega stanovanja.
- Imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih sklad ne preverja.
- V Ljubljani je 3669 najemnikov stanovanj z neprofitno najemnino.


Na skladu tako preverjajo, ali najemniki izpolnjujejo splošne najemne pogoje, opredeljene v pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. »Če najemnik teh pogojev ne izpolnjuje, mu sklad določi tržno najemnino, in sicer v višini, določeni s sklepom o stanovanjski najemnini. Če presega dohodkovni cenzus, je najemnina 7 evrov na kvadratni meter. »V primeru, da najemnik presega premoženjski cenzus, najemnina znaša bodisi 4,40 bodisi 5,50 evra oziroma 7 evrov na kvadratni meter,« pojasnjujejo na skladu. »Če najemnik dohodkovni in premoženjski cenzus presega za več kot 130 odstotkov vrednosti primernega stanovanja, pa znaša tržna najemnina 9 evrov na kvadratni meter.«
1143 najemnikov je lani preveril ljubljanski stanovanjski sklad

Konec decembra je v prestolnici v stanovanjih z neprofitno najemnino živelo 3669 najemnikov. Sklad jih je lani preveril 1143 in ugotovil, da jih je 78 odstotkov še vedno upravičenih do neprofitne najemnine, 221 najemnikov pa mora plačevati tržno. Med temi jih 40 presega tako dohodkovni kot premoženjski cenzus. »Šestnajst najemnikov plačuje najemnino 7 evrov za kvadratni meter, 24 pa 9 evrov na kvadratni meter. Premoženjski cenzus jih presega 115, dohodkovnega pa 26,« pojasnjujejo na skladu.


Sklad tudi o očitkih


Po noveli stanovanjskega zakona se, kot poudarjajo na skladu, preverja upravičenost do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja pri vseh najemnikih, in to ne glede na to, ali je bilo neprofitno stanovanje v občini oddano na javnem razpisu. Zakonodajalec je pri tem izvzel nekdanje imetnike stanovanjske pravice. Na številne očitke našega bralca so na skladu odgovorili le, da konkretnega primera ne morejo komentirati. »Če se socialno stanje najemnika, ki plačuje tržno najemnino, spremeni, lahko v skladu z novelo stanovanjskega zakona od najemodajalca zahteva preveritev njegovega socialnega stanja in ponovno spremembo tržne najemnine v neprofitno,« poudarjajo.

»Na dlani je, da sklad odira svoje najemnike, direktor sklada pa bo zgolj od moje najemnine dobil dodatnih 445 evrov na mesec.«
Bralec


Kaj vse preverjajo o najemnikih


Po navedbah našega bralca je ljubljanski stanovanjski sklad preverjal njegov socialni položaj s poizvedovanjem na finančni in geodetski upravi, pa tudi na banki, kjer ima odprt transakcijski in varčevalni račun. Na ministrstvu za okolje in prostor so odgovorili, da ima občina oziroma stanovanjski sklad v noveli stanovanjskega zakona pravno podlago za preverjanje splošnih pogojev o tem, ali najemnik še izpolnjuje pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. To pomeni, da lahko sklad pridobiva podatke o najemnikih iz različnih podatkovnih zbirk, ki jih vodijo finančna in geodetska uprava ter finančne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo.

Izračun za dvosobno stanovanje
Z ljubljanskega stanovanjskega sklada so poslali izračun, po katerem je za dvosobno stanovanje, veliko 55 kvadratnih metrov, neprofitna najemnina 180 evrov, tržna pa 385. »Če pa najemnik presega dohodkovni cenzus in premoženjski status, znaša tržna najemnina 9 evrov za kvadratni meter. V konkretnem primeru torej 495 evrov,« pravijo na skladu.


»Konkretnega primera ne poznamo, tako tudi ne razlogov za preverjanje nekdanje partnerice in sina. Po stanovanjskem zakonu pa se preverjanje nanaša na izpolnjevanje pogojev iz pravilnika, ki določa, da se preverjajo prosilec in člani gospodinjstva. Preverja se izpolnjevanje pogojev najemnika in s tem tudi uporabnikov stanovanja, ki so navedeni v najemni pogodbi. Lastnik stanovanja (stanovanjski sklad, op. a.) ne razpolaga s podatkom, kdo v stanovanju dejansko prebiva, ne da bi mu to najemnik sporočil, oziroma pridobi lastnik stanovanja podatek o prebivališču uporabnikov v okviru pridobivanja podatkov iz zbirk podatkov. Če kateri od uporabnikov ne uporablja več stanovanja, je to treba sporočiti najemodajalcu, da se najemna pogodba ustrezno spremeni,« dodajajo na okoljskem ministrstvu. Izboljšanje oziroma poslabšanje socialnega položaja najemnika in uporabnikov stanovanja pa se ne preverja. Preverjajo se zgolj premoženje in dohodki najemnika skupaj z uporabniki stanovanja, še pravijo na ministrstvu.