Združeni bi bili peta ekonomija na svetu
Slovenska filantropija tradicionalno organizira teden prostovoljstva, katerega namen je praznovanje te dejavnosti.
Odpri galerijo
Lanskoletni veseli dan prostovoljstva na Prešernovem trgu. FOTO: Arhiv Slovenske filantropije
Po državi v tem tednu tako potekajo številni dogodki, osrednji, ki so ga poimenovali Veseli dan prostovoljstva, bo jutri na Prešernovem trgu v Ljubljani, ko se bodo predstavile različne prostovoljske organizacije. Da ima prostovoljstvo »velik pomen za skupnost«, poudarjajo pri Slovenski filantropiji, ki je koordinator mreže prostovoljskih organizacij, saj »izboljšuje kakovost življenja v družbi in brani interese posameznikov in skupin«.
Po zadnjih javno dostopnih podatkih deluje v Sloveniji 1307 prostovoljskih organizacij, še 71 je organizacij s prostovoljskim programom. Pet let pred tem jih je bilo 225. Podobno raste njihovo število po svetu; po podatkih revije The Global Journal je približno 10 milijonov nevladnih organizacij. Če bi bile nevladne organizacije povezane v državo, bi bila to peta največja ekonomija na svetu.
Ljudje »prostovoljijo« iz različnih razlogov, ugotavljajo pri Slovenski filantropiji, nekateri želijo nuditi pomoč posameznikom v stiski, vračati organizaciji, od katere so v preteklosti sami prejemali pomoč, višati kakovost življenja v lokalni skupnosti ali, kot trdijo, spreminjati svet na bolje. Toda čeprav je globalno danes največ humanitarnih organizacij, se razmere za večino ljudi, tudi globalno, slabšajo in neenakosti se poglabljajo. Goran Forbici iz krovnega Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij se strinja, da nevladne organizacije pogosto preprečujejo, da bi bile razmere še hujše, kot so, in tako »na neki način delajo kapitalizmu lepši obraz, kot ga v resnici ima«, toda po njegovem so dileme pri analizi družbe manjše kot v praksi. »Ko pride družina in pove, da že nekaj dni niso jedli, jim je treba pomagati, čeprav se zavedamo, da bo tako sistem vztrajal še malo dlje,« je razmišljal na lanskoletnem festivalu Lupa, na katerem se prav tako vsako leto predstavijo nevladne organizacije.
Da pa aktivnost, ki jo danes uvajajo in spodbujajo tako državne institucije kot tudi nevladne organizacije, ni politična aktivnost, temveč »aktivnost depolitizirane družbe, ki se osredotoča na skupnost kot še eno od ključnih besed neoliberalizma, in upravljanje individualnih duš«, poudarja Primož Krašovec s filozofske fakultete. V Andragoških spoznanjih zapiše še, da je tako tudi skupnostni in nevladni aktivizem tehničen, namenjen reševanju problemov, toda ne kritiki in spreminjanju politične strukture, ki te družbene probleme poraja.
Po zadnjih javno dostopnih podatkih deluje v Sloveniji 1307 prostovoljskih organizacij, še 71 je organizacij s prostovoljskim programom. Pet let pred tem jih je bilo 225. Podobno raste njihovo število po svetu; po podatkih revije The Global Journal je približno 10 milijonov nevladnih organizacij. Če bi bile nevladne organizacije povezane v državo, bi bila to peta največja ekonomija na svetu.
Ljudje »prostovoljijo« iz različnih razlogov, ugotavljajo pri Slovenski filantropiji, nekateri želijo nuditi pomoč posameznikom v stiski, vračati organizaciji, od katere so v preteklosti sami prejemali pomoč, višati kakovost življenja v lokalni skupnosti ali, kot trdijo, spreminjati svet na bolje. Toda čeprav je globalno danes največ humanitarnih organizacij, se razmere za večino ljudi, tudi globalno, slabšajo in neenakosti se poglabljajo. Goran Forbici iz krovnega Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij se strinja, da nevladne organizacije pogosto preprečujejo, da bi bile razmere še hujše, kot so, in tako »na neki način delajo kapitalizmu lepši obraz, kot ga v resnici ima«, toda po njegovem so dileme pri analizi družbe manjše kot v praksi. »Ko pride družina in pove, da že nekaj dni niso jedli, jim je treba pomagati, čeprav se zavedamo, da bo tako sistem vztrajal še malo dlje,« je razmišljal na lanskoletnem festivalu Lupa, na katerem se prav tako vsako leto predstavijo nevladne organizacije.
Da pa aktivnost, ki jo danes uvajajo in spodbujajo tako državne institucije kot tudi nevladne organizacije, ni politična aktivnost, temveč »aktivnost depolitizirane družbe, ki se osredotoča na skupnost kot še eno od ključnih besed neoliberalizma, in upravljanje individualnih duš«, poudarja Primož Krašovec s filozofske fakultete. V Andragoških spoznanjih zapiše še, da je tako tudi skupnostni in nevladni aktivizem tehničen, namenjen reševanju problemov, toda ne kritiki in spreminjanju politične strukture, ki te družbene probleme poraja.
