Planinci nasprotujejo enotni turistični taksi
Obiskanost koč: V planinski zvezi opozarjajo, da bi višja cena lahko odgnala goste – Za bolj pregledno uporabo takse
Odpri galerijo
V PZS se bojijo, da bo dvig turistične takse vplival na obisk koč. Foto Blaž Račič
Bovec – Severnoprimorske občine bodo turistično takso s sedanjih 1,27 evra očitno podražile na dva evra. Občinski sveti že obravnavajo predloge za višjo takso, zaračunavati pa jo bodo začeli z novim letom. Posoški turistični ponudniki menijo, naj polno takso, torej dva evra, plačujejo tudi kampi in planinski domovi, nad čimer pa v Planinski zvezi Slovenije niso navdušeni.
Namesto sedanjih 1,27 evra bodo občine po novem predvidoma na boljšem za 30 centov na turistično prenočitev, razlika do dveh evrov pa bo šla Slovenski turistični organizaciji za načrtovanje in promocijo našega turizma. V Posočju so se za lažjo odločitev z anketo obrnili na turistične ponudnike. »Taksa 1,60 evra se zdi večjemu delu sprejemljiva, seveda pa so mnenja različna. Precej debate je bilo glede tega, ali je mogoče takso razlikovati po delih sezone in vrstah namestitve,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Anketa je izluščila, naj bo taksa enotna za vse leto ter tudi za kampe in planinske domove, ki so doslej plačevali polovično. A v Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo, da bi lahko dvig turistične takse vplival tudi na obisk nekaterih koč. »Pri prenočitvah v kočah lahko visoka turistična taksa v velikem odstotku dvigne končno ceno, ki jo bo za spanje plačal obiskovalec,« predvideva strokovni sodelavec PZS Damjan Omerzu in pravi, da so koče in planinske poti osrednja infrastruktura tudi za druge dejavnosti v naravi. »Po drugi strani so planinska društva in Planinska zveza Slovenije bolj ali manj prepuščeni samim sebi, da vzdržujejo to ključno infrastrukturo, za vzdrževanje katere del sredstev iz članarine namenjajo tudi društva. Pri vzdrževanju koč imajo veliko vlogo člani društev, ki prostovoljsko opravijo veliko dela in s tem pomagajo, da je mreža planinskih koč široko dostopna. Od občin pričakujemo veliko razumevanja pri določitvi višine turistične takse in racionalno usmerjanje zbranih sredstev.«
Omerzu pri tem misli na zakonsko določilo, ki občinam še vedno dopušča dodatne oprostitve plačila turistične takse za posamezne skupine. Toda bovški župan Valter Mlekuž pravi, da je s tem država lokalne skupnosti potisnila v neprijeten položaj: »Če so se poslanci že odločili za poenotenje takse v kampih in drugih prenočitvenih zmogljivostih, bi morali tako pač nesporno določiti. Za grde račke pa so s tem naredili predvsem župane turističnih občin.« Na Bovškem so se odločili, da bodo takso enačili postopoma.
S plebiscitarno večino pa so posoški turistični ponudniki poudarili, da bi morale občine porabo namenskega denarja za razvoj turizma prikazati bolj pregledno in ga več nameniti za urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter parkirišč in sanitarij. V rekordni sezoni so tri posoške občine ustvarile 618.000 prenočitev. To pomeni skoraj 600.000 evrov takse, največ, 366.000 evrov, v Bovcu, v Kobaridu 123.000 evrov in v Tolminu dobrih 100.000 evrov.
»Takso naj občina vlaga v infrastrukturo, kjer se zadržujejo gosti. Naložbe bi morale biti pregledne, ne pa da denar neracionalno trosijo naokoli brez načrta,« je bil kritičen Edi Lazar, kjer v Kampu Lazar poskrbi za več kot 20.000 prenočitev: »Občinsko cesto do kampa pa moram kljub vsemu sam vzdrževati.« Tolminski občinski svetniki so se spoprijeli še s statusom šotorišč zaradi pobiranja takse med glasbenimi festivali, a so odločanje morali prestaviti, ker da za to sploh nimajo zakonske podlage.
V duhu turističnega združevanja bodo tudi občine Brd, Goriške in Vipavske doline o višini turistične takse odločale soglasno in jo glede na predloge na občinskih svetih prav tako določile pri dveh evrih. »Predhodno se bomo uskladili tudi z drugimi šestimi občinami, ki sestavljajo destinacijo Nova Gorica in Vipavska dolina,« napovedujejo v Mestni občini Nova Gorica, kjer so imeli lani 181.951 prenočitev in 219.753 evrov prihodkov od takse. Ajdovci bodo o taksi odločali junija in se usklajevali z drugimi lokalnimi skupnostmi. Lani je občino obiskalo 11.227 gostov, ustvarili so 18.820 prenočitev ter 21.900 evrov takse.
Namesto sedanjih 1,27 evra bodo občine po novem predvidoma na boljšem za 30 centov na turistično prenočitev, razlika do dveh evrov pa bo šla Slovenski turistični organizaciji za načrtovanje in promocijo našega turizma. V Posočju so se za lažjo odločitev z anketo obrnili na turistične ponudnike. »Taksa 1,60 evra se zdi večjemu delu sprejemljiva, seveda pa so mnenja različna. Precej debate je bilo glede tega, ali je mogoče takso razlikovati po delih sezone in vrstah namestitve,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Enaka za vse
Anketa je izluščila, naj bo taksa enotna za vse leto ter tudi za kampe in planinske domove, ki so doslej plačevali polovično. A v Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo, da bi lahko dvig turistične takse vplival tudi na obisk nekaterih koč. »Pri prenočitvah v kočah lahko visoka turistična taksa v velikem odstotku dvigne končno ceno, ki jo bo za spanje plačal obiskovalec,« predvideva strokovni sodelavec PZS Damjan Omerzu in pravi, da so koče in planinske poti osrednja infrastruktura tudi za druge dejavnosti v naravi. »Po drugi strani so planinska društva in Planinska zveza Slovenije bolj ali manj prepuščeni samim sebi, da vzdržujejo to ključno infrastrukturo, za vzdrževanje katere del sredstev iz članarine namenjajo tudi društva. Pri vzdrževanju koč imajo veliko vlogo člani društev, ki prostovoljsko opravijo veliko dela in s tem pomagajo, da je mreža planinskih koč široko dostopna. Od občin pričakujemo veliko razumevanja pri določitvi višine turistične takse in racionalno usmerjanje zbranih sredstev.«
Župani »grdi rački«
Omerzu pri tem misli na zakonsko določilo, ki občinam še vedno dopušča dodatne oprostitve plačila turistične takse za posamezne skupine. Toda bovški župan Valter Mlekuž pravi, da je s tem država lokalne skupnosti potisnila v neprijeten položaj: »Če so se poslanci že odločili za poenotenje takse v kampih in drugih prenočitvenih zmogljivostih, bi morali tako pač nesporno določiti. Za grde račke pa so s tem naredili predvsem župane turističnih občin.« Na Bovškem so se odločili, da bodo takso enačili postopoma.
S plebiscitarno večino pa so posoški turistični ponudniki poudarili, da bi morale občine porabo namenskega denarja za razvoj turizma prikazati bolj pregledno in ga več nameniti za urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter parkirišč in sanitarij. V rekordni sezoni so tri posoške občine ustvarile 618.000 prenočitev. To pomeni skoraj 600.000 evrov takse, največ, 366.000 evrov, v Bovcu, v Kobaridu 123.000 evrov in v Tolminu dobrih 100.000 evrov.
Enotne tudi občine Brd, Goriške in Vipavske doline
»Takso naj občina vlaga v infrastrukturo, kjer se zadržujejo gosti. Naložbe bi morale biti pregledne, ne pa da denar neracionalno trosijo naokoli brez načrta,« je bil kritičen Edi Lazar, kjer v Kampu Lazar poskrbi za več kot 20.000 prenočitev: »Občinsko cesto do kampa pa moram kljub vsemu sam vzdrževati.« Tolminski občinski svetniki so se spoprijeli še s statusom šotorišč zaradi pobiranja takse med glasbenimi festivali, a so odločanje morali prestaviti, ker da za to sploh nimajo zakonske podlage.
V duhu turističnega združevanja bodo tudi občine Brd, Goriške in Vipavske doline o višini turistične takse odločale soglasno in jo glede na predloge na občinskih svetih prav tako določile pri dveh evrih. »Predhodno se bomo uskladili tudi z drugimi šestimi občinami, ki sestavljajo destinacijo Nova Gorica in Vipavska dolina,« napovedujejo v Mestni občini Nova Gorica, kjer so imeli lani 181.951 prenočitev in 219.753 evrov prihodkov od takse. Ajdovci bodo o taksi odločali junija in se usklajevali z drugimi lokalnimi skupnostmi. Lani je občino obiskalo 11.227 gostov, ustvarili so 18.820 prenočitev ter 21.900 evrov takse.
