V prvem valu so izvajalci pomoči na domu prejemali zaščitno opremo od civilne zaščite, odtlej pa jo nabavljajo sami.
Galerija
Požrtvovalnemu delu socialnih oskrbovalk se je treba zahvaliti, da pomoč na domu ni postala žarišče okužb. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V kriznih razmerah epidemije zaradi koronavirusa se je spet pokazalo, da je tako pomembna dejavnost, kot je pomoč na domu, na nacionalni ravni spregledana, ugotavljajo v zavodih in drugih organizacijah, ki to storitev izvajajo. Nujno bi bilo ustrezno ovrednotiti poklic socialnih oskrbovalk, da bi prejemale boljše plačilo za svoje delo. S tem bi lahko zagotavljali potrebni kader in se odzivali na potrebe ranljive populacije, tudi zunaj epidemije.
Treba je urediti možnost nemotene nabave osebne varovalne opreme in zaščitnih sredstev za zagotavljanje ustreznih pogojev za delo na terenu. Morali pa bi tudi spremeniti in uskladiti pravilnike in standarde za to dejavnost, na kar ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) opozarjajo že več let.
Pri nas je od 8000 do 9000 uporabnikov pomoči na domu. Socialne oskrbovalke bi morale prejeti dodatke za tvegano delo, tudi v sivi coni. V teh razmerah najbolj potrebujejo pomoč pri zagotavljanju ustrezne zaščitne opreme.
Socialne oskrbovalke si zaslužijo vso pohvalo države in javnosti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji