Od znanstvene fantastike do Shakespearja
Neuničljivi angleški igralec se veseli odprtih gledališč.
Odpri galerijo
Ian McKellen bo kmalu spet nastopil v gledališču v vlogi ostarelega Hamleta. FOTO: John Schults/Reuters
Angleški legendarni igralec sir Ian McKellen je pred kratkim praznoval 82 let. Za Guardian je dejal, da igralci po vsaki premieri vselej prejmejo veliko daril in šopkov rož, zato tega za rojstni dan ne potrebuje.
Še vedno je v dobri formi in kmalu bo znova stopil na gledališke deske, saj bo igral Hamleta. Sicer pa ga mlajša publika bolj pozna po junaških vlogah neuničljivih modrecev – v franšizi Možje X je igral neizprosnega Magneta, enega najmogočnejših mutantov na svetu, ki obvladuje magnetna polja in kovine, v trilogiji Gospodar prstanov pa se je kot mag Gandalf boril proti vojskam zla in niti običajne zemeljske tegobe mu niso prišle do živega.
Ian McKellen je leta 1988 razkril, da je gej. Je ustanovitveni član Stonewalla, ene najbolj vplivnih britanskih skupin LGBT. Leta 1991 je za svoje zasluge na področju igralstva prejel naziv viteza. Veseli se Hamleta, ki ga je že igral. »Ko sem bil mlad, sem velikokrat igral starejše junake in moral sem si predstavljati, kako je, če si starejši. Zdaj, ko sem star, dobro vem, kako je to, a se zelo dobro spomnim tudi tega, kako je bilo, ko sem bil mlad. Poznam obe plati.« Pravi tudi, da se človekovo telo sicer stara, a njegova duša je mlada, kot je bila nekoč. »Včasih se mi zdi, da imam še vedno dvanajst let.«
Prepričan je, da je igralec lahko aktiven vse do pozne starosti, če le ima zdrav spomin in telo; spomin mu zelo dobro služi, prav tako telo, čeprav mu ni prizanašal. Še vedno je namreč strasten kadilec, a se pri teh letih tej navadi ne namerava odpovedati. Obožuje cigarete. Šele ko je bil star štirideset let, je javno razkril, da je homoseksualec, zdaj mu je žal, da tega ni storil že prej. Njegova starša sta umrla, še preden se jima je upal povedati o svoji spolni usmerjenosti. V 60. in 70. je bilo nevarno biti homoseksualec, lahko si izgubil službo, bil aretiran, javno linčan, osramočen. V življenju se ni velikokrat zaljubil, imel je le nekaj dolgoletnih velikih ljubezni.
Niso mu všeč sodobne tehnologije, sovraži elektronsko pošto, pravi, da so bili eni najbolj vznemirljivih trenutkov v njegovem življenju, ko je več dni čakal, da mu bo poštar prinesel ljubezensko pismo. Zdaj tega romantičnega čakanja ni več. Pred kratkim je podpisal pogodbo, ki mu je obljubljala zajeten kupček denarja, če bi napisal svojo avtobiografijo, a so bili nekateri spomini preveč boleči in je predujem vrnil.
Še vedno je v dobri formi in kmalu bo znova stopil na gledališke deske, saj bo igral Hamleta. Sicer pa ga mlajša publika bolj pozna po junaških vlogah neuničljivih modrecev – v franšizi Možje X je igral neizprosnega Magneta, enega najmogočnejših mutantov na svetu, ki obvladuje magnetna polja in kovine, v trilogiji Gospodar prstanov pa se je kot mag Gandalf boril proti vojskam zla in niti običajne zemeljske tegobe mu niso prišle do živega.
Ian McKellen je leta 1988 razkril, da je gej. Je ustanovitveni član Stonewalla, ene najbolj vplivnih britanskih skupin LGBT. Leta 1991 je za svoje zasluge na področju igralstva prejel naziv viteza. Veseli se Hamleta, ki ga je že igral. »Ko sem bil mlad, sem velikokrat igral starejše junake in moral sem si predstavljati, kako je, če si starejši. Zdaj, ko sem star, dobro vem, kako je to, a se zelo dobro spomnim tudi tega, kako je bilo, ko sem bil mlad. Poznam obe plati.« Pravi tudi, da se človekovo telo sicer stara, a njegova duša je mlada, kot je bila nekoč. »Včasih se mi zdi, da imam še vedno dvanajst let.«
Prepričan je, da je igralec lahko aktiven vse do pozne starosti, če le ima zdrav spomin in telo; spomin mu zelo dobro služi, prav tako telo, čeprav mu ni prizanašal. Še vedno je namreč strasten kadilec, a se pri teh letih tej navadi ne namerava odpovedati. Obožuje cigarete. Šele ko je bil star štirideset let, je javno razkril, da je homoseksualec, zdaj mu je žal, da tega ni storil že prej. Njegova starša sta umrla, še preden se jima je upal povedati o svoji spolni usmerjenosti. V 60. in 70. je bilo nevarno biti homoseksualec, lahko si izgubil službo, bil aretiran, javno linčan, osramočen. V življenju se ni velikokrat zaljubil, imel je le nekaj dolgoletnih velikih ljubezni.
Niso mu všeč sodobne tehnologije, sovraži elektronsko pošto, pravi, da so bili eni najbolj vznemirljivih trenutkov v njegovem življenju, ko je več dni čakal, da mu bo poštar prinesel ljubezensko pismo. Zdaj tega romantičnega čakanja ni več. Pred kratkim je podpisal pogodbo, ki mu je obljubljala zajeten kupček denarja, če bi napisal svojo avtobiografijo, a so bili nekateri spomini preveč boleči in je predujem vrnil.
