Treba bi bilo omejiti število kopalcev v Blejskem in Bohinjskem jezeru
Voda je življenjsko pomembna tekočina, saj jo za svoje preživetje potrebujemo tako ljudje kot živali in rastline. Človeško telo je namreč v kar 70 odstotkih zgrajeno iz vode. Kljub temu da se vsi zavedamo, za kako pomembno dobrino gre in da smo od nje vsi odvisni, pa kot družba s številnimi dejavnostmi in posegi v vodne vire tega ne izkazujemo, temveč vplivamo na slabšanje njene kakovosti skozi čas.
O vodi sva se pogovarjala z biologom, ekologom, rednim profesorjem za ekologijo in raziskovalcem celinskih voda dr. Mihaelom Jožefom Tomanom, ki tudi v mednarodnem prostoru velja za enega najbolj relevantnih strokovnjakov za vode, tej tematiki pa je posvetil že več kot 40 let svojega življenja. Zaseda tudi funkcijo podpredsednika Slovenskega društva za zaščito voda.
Dr. Toman je razložil, zakaj je slovensko vodno bogastvo tudi v svetovnem merilu nekaj izjemnega, opredelil je dejavnosti, s katerimi ogrožamo naše vodne vire, opisal, v kakšnem stanju so naša alpska jezera in kakšen poseg v vodno okolje predstavlja hidroelektrarna, povedal pa je tudi, v kakšnem stanju je naša pitna voda in kako se stanje lahko spremeni v prihodnje.
Znano je, da je naša država v količinskem smislu zelo bogata z vodo in da je prav tako izjemna pestrost vodnih oblik. Lahko razložite, po čem se Slovenija, kar se tiče vodnega bogastva, bistveno razlikuje od neke povprečne evropske države?
Slovenija je izjemno hidrološko okolje, za katero je značilna velika pestrost površinskih in tudi podzemnih voda, na katere pogosto pozabljamo, saj so skrite našim očem. Slovenija je kot dežela izjemnega pomena tudi v smislu biodiverzitete podzemnih vodnih habitatov. Redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pestrimi življenjskimi združbami.
Pri tem lahko omenim človeško ribico, ki je tipični predstavnik naše favne in živi na območju od Italije do Črne gore, torej na območju Dinaridov. Da ne govorim o črni človeški ribici, ki je edini slovenski vretenčarski endemit v svetovnem merilu, kar pomeni, da živi samo pri nas. Poleg nam znanih vrst, ki naseljujejo podzemne habitate, obstajajo še številni organizmi, ki jih verjetno nikoli ne bomo odkrili. Mnogi od njih bodo zaradi naših aktivnosti na kopnem, ki škodujejo podzemnim habitatom, tudi izumrli.
Kljub temu da se lahko pohvalimo z izrednim količinskim stanjem slovenskega vodovja – vidnega in nevidnega, podzemnega in površinskega –, pa vse bolj ugotavljamo, da se življenjske razmere v številnih vodnih okoljih zaradi človekovih aktivnosti še vedno poslabšujejo. Žal veliko tovrstnih sprememb opažamo prav pri podzemnih vodah.
Biodiverziteta slovenskih podzemnih voda se torej hitro zmanjšuje. Med ogroženimi vrstami je tudi prej omenjena črna človeška ribica, ki živi v Beli krajini. Zaradi naših neaktivnosti, ki bi bile usmerjene v njeno zaščito, se zna zgoditi, da bo nekega dne preprosto izginila.
Heterogenost slovenskih voda je opazna že pri izvirih in različnih tipih tekočih voda, ki pa smo jih – tako kot drugod po svetu – z raznimi posegi izjemno prizadeli. Kar se tiče vodnega bogastva Slovenije, so naše vode v klasičnem kakovostnem smislu, kar se tiče kemijskih in organskih snovi, v stanju, ko bi težko rekli, da so izrazito onesnažene. Seveda imamo tudi reke in potoke, v katerih so še danes prisotne organske snovi, ker čiščenje odpadnih voda ni ustrezno, zaradi česar lahko občasno tudi zacvetijo.
Je pa bistvena težava, kar se tiče sprememb površinskih rečnih sistemov, ta, da imamo vse več pregrajenih rek, ujetih v kanale in v ozke regulirane potoke. Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.
