Danes je dan za žur, jutri že kliče matura
Maturantska četvorka: ulice in trge slovenskih mest so napolnili dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, tokrat že osemnajstič.
Odpri galerijo
Maturantski žur FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Danes opoldne so slovenski maturanti, kot že 17 let do zdaj, na ulicah zaplesali četvorko. Tudi letos so to tradicionalno zabavo spremljali spori med številnimi organizatorji. Kljub tem razdorom, ki nimajo drugega učinka, kakor da kazijo zabavo dijakom, je največji sinhroni ples na svetu povezal 300.000 maturantov iz več kot 100 evropskih mest in več kot desetih držav.
Udeleženci povorke, s katerimi smo se pogovarjali, so bili večinoma ponosni, da so si lahko oblekli oranžne in črne majice – ne glede na to, da so posute s sponzorskimi imeni in vsiljujejo dogodku pridih komercialnega. Tudi velikanske dežnike s sponzorskimi imeni so v sončnem dnevu dobrovoljno preimenovali v senčnike in jih nagnetli nad glavami, ko jim je moderatorka tako ukazala. Rdeč karirasti dežnik, ki ga je med sponzorske vtaknila neka njihova vrstnica, je deloval kot manjši upor proti uniformnosti.
Eva Novak s srednje ekonomske šole na Roški, njena sestrična Ivona Novak, maturantka zdravstvene šole, in Anže Petric z moščanske gimnazije so tik pred začetkom dogodka posedali ob pošti na Slovenski cesti, ki je tradicionalno prizorišče četvorke v Ljubljani. Pri četvorki niso sodelovali zaradi zdravstvenih (in kolegialnih razlogov), a če ne bi bilo tako, bi se z največjim veseljem stopili z množico, so pritrdili v en glas. »To je simboličen konec gimnazije, konec srednje šole. Na kupu so vse šole, vsa Ljubljana pleše,« je navdušeno razglabljal Anže.
Letošnji maturanti so bili še v plenicah, ko je 22. maja 2001 v Ljubljani zaplesala prva generacija in poskušala postaviti svetovni rekord v številu hkrati plešočih parov, zato se jim zdi četvorka nekakšen samoumevni zaključek srednje šole in hkrati zadnji povsem sproščeni dan pred maturo.
»Danes je dan za žur,« je razposajeno vzkliknil Lenart Žavbi z ekonomske šole na Prešernovi. Zaradi mature se takrat ni vznemirjal, s končnim uspehom pa je bil tudi zelo zadovoljen. »Super se mi zdi, da se enkrat na leto zberejo maturanti!« Njegovi vrstniki so bili prav pri koncu generalke, Slovensko cesto je preplavilo piskanje piščalk in težko poslušljivo vpitje moderatorjev. Zvesti gledalci povorke so se postavili ob robu ceste, ki se je spremenilo v plesišče. Celo nekatere starejše dame so iz torbic potegnile pametne telefone in začele snemati, drugi so večinoma z nasmehom zrli v mladež. Manca Jeran, upokojena učiteljica iz Ljubljane, ni izpustila nobene četvorke, ko je bila še zaposlena, a tudi zdaj rada pride – če je le priložnost, je dobrovoljno povedala. »Zelo odobravam takšen družabni dogodek, prav je tudi, da je v vseh slovenskih mestih, ne le v Ljubljani. Otroci uživajo. Lepo je videti, ker je toliko fantov. Saj veste, njih je ponavadi bolj težko prepričati za ples.«
Upokojena učiteljica se spomni spora med organizatorji iz časov, ko je še bila mentorica dijaške skupnosti na Srednješolskem centru v Ljubljani, in čeprav so od takrat minila leta, ni parade, ki je ne bi zaznamoval kakšen zaplet. Anže z Gimnazije Moste je imel plesne vaje pri Urški Pro, zato težav ni imel, so jih pa imeli zaradi plačila udeležbe številni maturanti, ki so plesali pri drugih šolah. Temu je takoj pritrdila vrstnica, katere šola je najela Kazino. Lenart, prav tako »varovanec« Urške, je bil zadovoljen, ker ga je obšel zaplet s plačilom udeležbe na četvorki, nezadovoljen pa je z organizacijo plesne šole. Nezadovoljni so bili tudi dijaki srednje vzgojiteljske šole in BIC (Biotehniški izobraževalni center Ljubljana), saj do zadnjega niso dobili kod, na podlagi katerih so se lahko udeležili težko pričakovanega dogodka.
Toda takrat je bilo negotovosti že zdavnaj konec, uradni del se je končal, dijaki so končno zaplesali po svoje, pustili dežnike na tleh, se objeli ter naredili več tisoč selfijev. Tisti, ki so jim koraki povzročali največ skrbi, so se sproščeno sprehodili po ulicah in zavili k okrepčevalnicam, bolj zagreti pa so se nagnetli pod odrom ter prepustili evforiji in nagovorom moderatorjev v slogu: Kdor ne skače, ni maturant.
Na paradi je bil s preventivno akcijo Čista nula, čista vest navzoč tudi Zavod Varna pot. Mlade so na prizorišču informirali o nevarnostih in posledicah vožnje pod vplivom alkohola in jim omogočili preizkus alkoholiziranosti. A že vnaprej so obljubili: »Ne bomo jih gnjavili in jim žugali, le prijazno bomo nagovorili tiste med njimi, ki so na dogodek prišli z avtomobilom.«
Maturantsko parado v Ljubljani pripravlja plesna šola Urška Pro, četvorko pa v okviru projekta European Quadrille Dance Festival Plesna zveza Slovenije (PZS). Pod okriljem te so maturanti zaplesali v Kočevju, Novem mestu, Novi Gorici, Postojni, Kopru, Trbovljah, Murski Soboti in na Ptuju. Plesnemu dogodku, ki ga je v Mariboru (tokrat na Glavnem trgu) pripravila plesna šola Salsero, je tokrat pripadla čast, da si ga je ogledal predsednik republike Borut Pahor. »Sedemnajst let sem spremljal to živahnost, to življenje, to strast mladih ljudi v Ljubljani in vedno sem si želel, da bi enkrat prišel v Maribor,« jim je sporočil.
Tradicijo maturantskih plesov na ulicah vsako leto spremljajo spori med organizatorji, zato so se že predlani srednje in plesne šole po pomoč obrnile na ljubljansko občino. Da bi prepirom naredili konec, so sprejeli pravila, ki veljajo pet let, in določajo, da je glavni organizator parade v Ljubljani plesna šola Urška Pro in da je uporaba Slovenske ceste za plesalce brezplačna. Pa se je pravilom navkljub tudi letos zapletlo. Plesna šola Bolero je pisala medijem, češ da organizatorja, zakonca Mateja in Boris Prokofjev, širita zavajajoče informacije. Opozorila je, da občina resda omogoča brezplačno uporabo Slovenske ceste, sama udeležba na prireditvi pa ni brezplačna, ampak stane deset evrov na dijaka. Zaradi nesoglasij glede nakazil tega zneska, številni maturanti menda do zadnjega niso vedeli, ali bodo lahko sodelovali na dogodku. Toda dobra plat maturantov, ki so te dni z mislimi predvsem pri maturi in si poskušajo konec srednješolskega obdobja ohraniti v čim lepšem spominu, je, da se zaradi takih nesmiselnih pripetljajev ne vznemirjajo.
Največji sinhroni ples na svetu se je že devetkrat vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Od leta 2001 do lani je povezal več kot 300.000 maturantov iz več kot sto evropskih mest in več kot desetih držav. Naslednji bo 17. maja 2019.
Udeleženci povorke, s katerimi smo se pogovarjali, so bili večinoma ponosni, da so si lahko oblekli oranžne in črne majice – ne glede na to, da so posute s sponzorskimi imeni in vsiljujejo dogodku pridih komercialnega. Tudi velikanske dežnike s sponzorskimi imeni so v sončnem dnevu dobrovoljno preimenovali v senčnike in jih nagnetli nad glavami, ko jim je moderatorka tako ukazala. Rdeč karirasti dežnik, ki ga je med sponzorske vtaknila neka njihova vrstnica, je deloval kot manjši upor proti uniformnosti.
Eva Novak s srednje ekonomske šole na Roški, njena sestrična Ivona Novak, maturantka zdravstvene šole, in Anže Petric z moščanske gimnazije so tik pred začetkom dogodka posedali ob pošti na Slovenski cesti, ki je tradicionalno prizorišče četvorke v Ljubljani. Pri četvorki niso sodelovali zaradi zdravstvenih (in kolegialnih razlogov), a če ne bi bilo tako, bi se z največjim veseljem stopili z množico, so pritrdili v en glas. »To je simboličen konec gimnazije, konec srednje šole. Na kupu so vse šole, vsa Ljubljana pleše,« je navdušeno razglabljal Anže.
Letošnji maturanti so bili še v plenicah, ko je 22. maja 2001 v Ljubljani zaplesala prva generacija in poskušala postaviti svetovni rekord v številu hkrati plešočih parov, zato se jim zdi četvorka nekakšen samoumevni zaključek srednje šole in hkrati zadnji povsem sproščeni dan pred maturo.
»Otroci uživajo«
»Danes je dan za žur,« je razposajeno vzkliknil Lenart Žavbi z ekonomske šole na Prešernovi. Zaradi mature se takrat ni vznemirjal, s končnim uspehom pa je bil tudi zelo zadovoljen. »Super se mi zdi, da se enkrat na leto zberejo maturanti!« Njegovi vrstniki so bili prav pri koncu generalke, Slovensko cesto je preplavilo piskanje piščalk in težko poslušljivo vpitje moderatorjev. Zvesti gledalci povorke so se postavili ob robu ceste, ki se je spremenilo v plesišče. Celo nekatere starejše dame so iz torbic potegnile pametne telefone in začele snemati, drugi so večinoma z nasmehom zrli v mladež. Manca Jeran, upokojena učiteljica iz Ljubljane, ni izpustila nobene četvorke, ko je bila še zaposlena, a tudi zdaj rada pride – če je le priložnost, je dobrovoljno povedala. »Zelo odobravam takšen družabni dogodek, prav je tudi, da je v vseh slovenskih mestih, ne le v Ljubljani. Otroci uživajo. Lepo je videti, ker je toliko fantov. Saj veste, njih je ponavadi bolj težko prepričati za ples.«
Upokojena učiteljica se spomni spora med organizatorji iz časov, ko je še bila mentorica dijaške skupnosti na Srednješolskem centru v Ljubljani, in čeprav so od takrat minila leta, ni parade, ki je ne bi zaznamoval kakšen zaplet. Anže z Gimnazije Moste je imel plesne vaje pri Urški Pro, zato težav ni imel, so jih pa imeli zaradi plačila udeležbe številni maturanti, ki so plesali pri drugih šolah. Temu je takoj pritrdila vrstnica, katere šola je najela Kazino. Lenart, prav tako »varovanec« Urške, je bil zadovoljen, ker ga je obšel zaplet s plačilom udeležbe na četvorki, nezadovoljen pa je z organizacijo plesne šole. Nezadovoljni so bili tudi dijaki srednje vzgojiteljske šole in BIC (Biotehniški izobraževalni center Ljubljana), saj do zadnjega niso dobili kod, na podlagi katerih so se lahko udeležili težko pričakovanega dogodka.
BojkotSkupina dijakov z Gimnazije Vič je prav zaradi organizatorskih razprtij bojkotirala obisk maturantske četvorke: »Cela parada je ena 'štala', ki jo organizira plesna šola Urška. Zmeda se je začela že zaradi spora konkurenčnih šol Urška in Bolero, saj sta podajali različne informacije. 'Vstopnina' na dogodek v centru mesta je 10 ali 12 evrov (odvisno od tega, katera plesna šola je pripravila maturantski ples, oziroma od načina prijave na parado), za kar dobiš sponzorsko majico, piščalko in dežnik ter 'vodenje' in 'glasbo' za ples četvorke. Neumno je dati toliko denarja za nič, hkrati pa dobi plesna šola še kakšen rekord in tako na naš račun dodaten zaslužek in promocijo. Maturantska parada je sredstvo za manipulacijo kupcev plesne šole. Dijaki smo hodeče reklame. Rešitev je bojkot, brez sponzorskih podjetij. Poleg tega bi se morala občina že enkrat odločiti, kakšno vlogo želi igrati, ne pa, da so imeli le sestanek, na katerem so se dogovorili nekaj, delajo pa drugo. Zmenili naj bi se, da če plesne šole ne spoštujejo dogovora, organizacijo prevzame Turizem Ljubljana, vendar dogovora (glede financ) tudi letos niso spoštovali, Turizem Ljubljana pa organizacije kljub temu ni prevzel,« so v izjavi zapisali Veronika, Inja, Jona Lara, Veronika, Pia, Ana Marija, Hana in Urban.
Evforija
Toda takrat je bilo negotovosti že zdavnaj konec, uradni del se je končal, dijaki so končno zaplesali po svoje, pustili dežnike na tleh, se objeli ter naredili več tisoč selfijev. Tisti, ki so jim koraki povzročali največ skrbi, so se sproščeno sprehodili po ulicah in zavili k okrepčevalnicam, bolj zagreti pa so se nagnetli pod odrom ter prepustili evforiji in nagovorom moderatorjev v slogu: Kdor ne skače, ni maturant.
Na paradi je bil s preventivno akcijo Čista nula, čista vest navzoč tudi Zavod Varna pot. Mlade so na prizorišču informirali o nevarnostih in posledicah vožnje pod vplivom alkohola in jim omogočili preizkus alkoholiziranosti. A že vnaprej so obljubili: »Ne bomo jih gnjavili in jim žugali, le prijazno bomo nagovorili tiste med njimi, ki so na dogodek prišli z avtomobilom.«
Spori ostajajo
Maturantsko parado v Ljubljani pripravlja plesna šola Urška Pro, četvorko pa v okviru projekta European Quadrille Dance Festival Plesna zveza Slovenije (PZS). Pod okriljem te so maturanti zaplesali v Kočevju, Novem mestu, Novi Gorici, Postojni, Kopru, Trbovljah, Murski Soboti in na Ptuju. Plesnemu dogodku, ki ga je v Mariboru (tokrat na Glavnem trgu) pripravila plesna šola Salsero, je tokrat pripadla čast, da si ga je ogledal predsednik republike Borut Pahor. »Sedemnajst let sem spremljal to živahnost, to življenje, to strast mladih ljudi v Ljubljani in vedno sem si želel, da bi enkrat prišel v Maribor,« jim je sporočil.
Tradicijo maturantskih plesov na ulicah vsako leto spremljajo spori med organizatorji, zato so se že predlani srednje in plesne šole po pomoč obrnile na ljubljansko občino. Da bi prepirom naredili konec, so sprejeli pravila, ki veljajo pet let, in določajo, da je glavni organizator parade v Ljubljani plesna šola Urška Pro in da je uporaba Slovenske ceste za plesalce brezplačna. Pa se je pravilom navkljub tudi letos zapletlo. Plesna šola Bolero je pisala medijem, češ da organizatorja, zakonca Mateja in Boris Prokofjev, širita zavajajoče informacije. Opozorila je, da občina resda omogoča brezplačno uporabo Slovenske ceste, sama udeležba na prireditvi pa ni brezplačna, ampak stane deset evrov na dijaka. Zaradi nesoglasij glede nakazil tega zneska, številni maturanti menda do zadnjega niso vedeli, ali bodo lahko sodelovali na dogodku. Toda dobra plat maturantov, ki so te dni z mislimi predvsem pri maturi in si poskušajo konec srednješolskega obdobja ohraniti v čim lepšem spominu, je, da se zaradi takih nesmiselnih pripetljajev ne vznemirjajo.
Največji sinhroni ples na svetu se je že devetkrat vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Od leta 2001 do lani je povezal več kot 300.000 maturantov iz več kot sto evropskih mest in več kot desetih držav. Naslednji bo 17. maja 2019.
