Požrešne luknje

Kaj povzroča nenadne vdore tal. Geologi opozarjajo, da lahko takšnih dogodkov v prihodnje pričakujemo vse več.
Objavljeno
24. maj 2018 12.58
Posodobljeno
24. maj 2018 13.48
Guatemala City, Gvatemala. FOTO: Stringer./Reuters
Dejan Mijović
Dejan Mijović
Tovrstne luknje se pojavljajo po vsem svetu. Strokovnjaki so razložili, da te naravne luknje nastanejo, ko kisla deževnica pronica skozi površinsko plast ter doseže topne temelje iz peščenjaka, krede, soli ali karbonatne kamnine, kot je na primer apnenec.

V več stoletij nastajajočem procesu, voda počasi raztaplja delčke kamnine, širi njene naravne razpoke in ustvarja votline. V nadaljevanju se v razpoke in odprtine spirata zemlja in pesek. Odvisno od tega, kako debela in močna je zgornja plast zemle in kako blizu površja so praznine, tako dolgo lahko zemljišče vzdrži lastno težo in morebitne stavbe. A ko razpoke rastejo, se površina lepega dne vda in udre.

Po domače požiralniki nastanejo ko poškodovane spodnje kamnine niso več sposobne podpirati zgornjih plasti.

Glede na to, da okoli 10 odstotkov svetovnega površja opisujejo kot kraško področje, za katerega so vdiranja tal več kot značilna, takšne luknje niso nič nenavadnega.

Čeprav je naravnih vdorov zemlje po svetu veliko, so smrtni primeri precej redki. Bo pa takšnih lukenj čedalje več. Klimatske spremembe so prinesle daljša sušna obdobja, ki jim sledijo hudi nalivi, to pa ustvarja odlične okoliščine za vdore.