Studio za frizure

Ljubljanska arhitekturna ikona, kjer so se kalile generacije frizerjev in trendov, je zdaj diagnostični laboratorij
Objavljeno
08. junij 2018 14.35
Posodobljeno
08. junij 2018 14.35
Narta studio je zaznamoval poklicno pot mnogo slovenskih in jugoslovanskih frizerjev.
Foto Marjan Zaplatil
Saša Bojc
Saša Bojc
Vinsko rdeča kockasta stavba na sredini Tržaške ceste v Ljubljani je ena od modernističnih mestnih ikon, in to skoraj pol stoletja. Že dolgo na njej ni več lebdečega napisa Narta studio, a je od nedavnega znova v pogonu – kot dom diagnostičnega laboratorija Adria lab. Ko je konec avgusta 2002 (tedanji) vodja Narta studia Peter Klinc na vrata izobesil obvestilo, da bo Narta studio do nadaljnjega zaprt zaradi selitve v prvo nadstropje poslovne stavbe Ilirije nad njihovo trgovino, se je v njej dokončno končala frizerska zgodovina.


image
Foto Zaplatil Marjan Po načrtih arhitekta Miloša Lapajneta je ob ljubljansko mestno vpadnico »vpadla« na začetku 70. let.


Na poti proti Trstu zares prozahodna


Po načrtih arhitekta Miloša Lapajneta je ob ljubljansko mestno vpadnico »vpadla« na začetku sedemdesetih in je bila na tej poti proti Trstu tudi zares prozahodna. Bila je primer »povojnega amerikanizma, ki je zaznamoval povojno odpiranje tedanje domovine proti zahodu«, kot jo je označil dr. Bogo Zupančič v enem od svojih nadaljevanj o Usodah ljubljanskih stavb in ljudi. To ni bil prvi povojni amerikanizem pri nas, v časovnem merilu jo je prehitela stavba Metalke Eda Mihevca, ki je bila zgrajena že leta 1963.

Na valu jugoslovanske liberalizacije konec šestdesetih, ki se je začela kazati tako v gospodarskem in političnem življenju kot v bolj vsakdanjih rečeh široke potrošnje, kozmetičnih izdelkih in modi, je zajezdila tudi arhitektura. Nova stavba Narta studia, promocijsko in izobraževalno središče tovarne kemičnih izdelkov Ilirija, ki si ga je zamislil takratni direktor Miro Turk, so po Lapajnetovih načrtih zgradili iz vertikalnih jeklenih stebrov NP 260, povezanih s prečnimi nosilci. Fasado so izdelali iz vinsko rdečih opalnih steklenih polnil (izolacije in gipsnih plošč), streho pa asfaltirali.

image
Arhiv Ilirije Trendovske pričeske in barve so se iz Narta studia širile med navadne smrtnice.


Tovarna Ilirija (Ilirija-Vedrog je postala šele po priključitvi tovarne kozmetičnih izdelkov in zobnih past Vedrog z Lavrice leta 1975), ki je bila po drugi svetovni vojni podržavljena, je med prvimi v Jugoslaviji začela proizvodnjo frizerske kozmetike. Leta 1958 so s prvim balzamom za lase Subrina korenito spremenili navade potrošnikov in frizerjev ter postavili pomemben mejnik v razvoju lasne kozmetike, poudarjajo danes. Ko so leta 1968 ob Tržaški cesti zgradili nov industrijski obrat s sodobno proizvodnjo, je še istega leta stekla proizvodnja barve za lase Koleston po licenci nemške blagovne znamke Wella. Na pobudo frizerskega mojstra Ferija Podržaja so ustanovili Narta studio in začeli prirejati strokovne tečaje oziroma učili pravilnih postopkov s preparati. Prvi v Jugoslaviji so organizirali strokovne tečaje za frizersko stroko, in to še pred gradnjo ikonične stavbe. Začeli so v Mekinjah, nadaljevali ob Dolenjski cesti, kjer je začel tudi Peter Klinc, eno legendarnih imen, povezanih z Narta studiem.
 

Povabili kot mladinskega frizerskega prvaka


Peter Klinca so v Ilirijo povabili kot jugoslovanskega mladinskega frizerskega prvaka – lovoriko je osvojil junija 1970 na prvenstvu v Mariboru, službo, kamor je prvič prišel 4. novembra istega leta, pa je lahko sprejel zaradi dobrega znanja nemščine. Od strokovnega demonstratorja se je med letoma 1987 in 1998 povzpel do naziva strokovnega vodje (oziroma art direktorja) Narta studia, do leta 2009 je bil generalni direktor in naposled svetovalec studia, pozneje preimenovanega v Subrina studio (danes Akademija Subrina Professional). A povabili so ga že na slovesno odprtje nove stavbe Narta studia, in kot se spominja, so na ta dogodek prišli direktorji podobnih tovarn iz vse Jugoslavije in televizijske kamere. Na oglede Lapajnove stavbe, ki je dobila celo svojo razglednico – to so iz Ilirije pošiljali na različne konce Jugoslavije in tudi po svetu – so poslej profesorji fakultete za arhitekturo vodili svoje študente, zaposleni pa so občasno prirejali rojstne dneve za svoje akviziterje.

image
Arhiv Ilirije Ilirija je med prvimi v Jugoslaviji začela proizvodnjo frizerske kozmetike.
Foto arhiv Ilirije


»To je bil najlepši in najsodobnejši, četudi neuradni promocijski center Welle v Evropi. Zaposleni smo potovali v tujino na šolanje, potem pa smo znanje in trende širili med slovenske in jugoslovanske frizerje, ki takrat niso imeli možnosti šolanja v tujini. Tako je bil Narta studio zlasti v zimskem času Jugoslavija v malem, le tri ali štiri tečaje smo imeli v slovenščini, preostale v srbohrvaščini. Jugoslavija je bila 20-milijonski trg in ni bilo hotela, v katerem ne bi prespal. Veliko smo sodelovali z Nemci, njihovi demonstratorji so hodili tudi k nam, kako napredna je bila v tem pogledu naša tovarna, pa razkriva podatek, da smo se učili nastopati. Govora sta nas učila slavna Ana Mlakar in Marjan Kralj, na vaje smo hodili celo na igralsko akademijo,« pripoveduje sogovornik. Med frizerji, ki so se tam izobraževali, je bila legendarna frizerka s Trubarjeve v Ljubljani Meta Podkrajšek. Kot je povedala v enem nedavnih intervjujev, so bili to edini stiki s smernicami v tujini. Demonstratorji iz tujine so jim predstavili takratne pričeske in izdelke, ki so jih nato uporabljali pri delu. Potem je prišlo leto 1975, mesec februar in revolucionarni Vidal Sassoon. V Royal Albert Hallu v Londonu je bila velika frizerska prireditev, ki jo je obiskala, in ta ji je povsem spremenila pogled na družinski poklic.
 

Švedsko kraljica Silvija in sovjetska prva dama Raisa Gorbačov


Klinc je prepotoval vzhodno Evropo kot demonstrator in promotor Ilirijinih oziroma Wellinih licenčnih proizvodov. Samo v Rusiji je bil službeno okoli 80-krat. Spominja se, da je učil frizirati celo Mongolce. Ko je na olimpijskih igrah v Sarajevu v nemški hiši skupaj s preostalimi pokrovitelji nemške reprezentance gostoval kot jugoslovanski predstavnik Welle, je imel priložnost za bližnje srečanje s švedsko kraljico Silvijo. Prišla je s svojo dvorno damo, se opravičila, da kralja ni zraven, in dejala, da prihaja kot navadna Nemka. Ker s sabo ni imela frizerja, so za to nalogo prosili njega. Tam je spoznal tudi nemško zmagovalko svetovnega pokala, dvojno olimpijsko prvakinjo, alpsko smučarko Rosi Mittermaier, ki je k njemu v salon hodila gledat televizijske prenose s tekem. Bila je visoko noseča s sinom, danes prav tako uspešnim nemškim smučarskim zvezdnikom Felixom Neureutherjem. »Prijetna gospa,« jo opisuje Klinc.

image
Arhiv Ilirije Narta studio je zaznamoval poklicno pot mnogo slovenskih in jugoslovanskih frizerjev.
Foto arhiv Ilirije


Konec osemdesetih mu je pod škarje in sušilnik prišla celo pričeska s sovjetskega političnega vrha – Raise Gorbačov, žene zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Bilo je v največjem salonu v Moskvi, pravi instituciji, veliki kot ljubljanska veleblagovnica Maximarket, kjer je delalo kar tisoč frizerjev. »Teh razsežnosti si sploh ni mogoče zamišljati! V njem je demonstracijski center uredila tudi Ilirija, tja pa so prihajali frizerji ne samo iz Moskve, temveč iz celotne Sovjetske zveze. Tako sem nekega dne imel prezentacijo, ki pa so jo prekinili zaradi prihoda gospe Gorbačov. V tem salonu je namreč imela svojo frizerko in svoj frizerski kabinet, direktorica salona pa je prosila mene, da bi jo tokrat sfriziral jaz,« pripoveduje, kako je prišel do tako imenitne priložnosti.
 

Melanio na rdeče, Cavazzo na blond


Na njegovem dolgem seznamu znanih modelov je bila tudi današnja ameriška prva dama Melania Trump, ko je štela osemnajst, morda devetnajst let. Konec osemdesetih je bila Melanija Knavs Ilirijin obraz, z njo so posneli tudi reklamni spot, za katerega jo je zaradi učinka na kameri pobarval z nekakšnim prelivom na rdeče. Ker je bila Ilirija pokrovitelj vseh frizerskih prireditev, modnih revij, tudi znanih glasbenih festivalov, med drugim Splitskega in Slovenske popevke, je imel polne roke dela z lasmi mnogo slovenskih in jugoslovanskih zvezdnic, od legendarne pevke Tereze Kesovije, s katero sta še danes prijatelja, do manekenke Yvesa Saint Laurenta Vesne Laufer, Dene Pavli, ki je nastopala za francoski Balmain, in miss Evrope Saše Zajc. Za filmsko vojno dramo Begunec iz leta 1973 je Borisa Cavazzo iz črnega vranca spremenil v blondinca, naposled pa je šefa frizerskega salona, v Iliriji, ob Ivu Banu in Alenki Vipotnik zaigral še sam – v filmu Odpadnik leta 1988. S tem se mu je za hip uresničila mladostniška želja, da bi postal igralec kot njegov sosed Zlatko Šugman v rodnem Mariboru. Kot frizer je brez dvoma vidno vplival na cele generacije mlajših kolegov.

image
Arhiv Ilirije Ilirija je med prvimi v Jugoslaviji začela proizvodnjo frizerske kozmetike.
Foto arhiv Ilirije


Narta studio je posredno zaznamoval tudi poklicno pot Mitje Sojerja, priznava danes eden najbolj znanih slovenskih frizerjev, ko se je z mamo Cveto, prav tako frizerko, udeležil modne revije v hotelu Kompas na Pražakovi v Ljubljani. »Bil sem v sedmem razredu in frizerstvo me niti malo ni zanimalo. Mama je imela salon, kakršni so bili v tistih časih, s frizerkami v belih haljah in ortopedskih čevljih, toda ko me je tisti večer najmlajši v ekipi legendarnih imen Narta studia Tomi Cerjak povabil v zaodrje, da bi mu asistiral, sem spoznal, da je frizerstvo lahko tudi kaj drugega. Tam je bilo vse tako imenitno, modeli in krasna ekipa sedmih frizerjev Narta studia, ki so bili pravi mojstri, predvsem zvezdniki v slogu rokovskih zvezd,« opiše trenutek, ki je dokončno začrtal njegovo poklicno pot.