TV namigi: Claire Andrieux, Beethoven 250 in Muzej norosti
Zgodbe o samski ženski, ki se končno ogreje za moškega, o znameniti Beethovnovi klavirski skladbi Za Elizo in o muzeju v gradu Cmurek.
Odpri galerijo
Claire Andrieux Foto Tv Slo
Sreda, 7. aprila
Claire Andrieux: TV SLO 1 ob 20.05
Vikendova ocena: 4 (od 5)
Claire Andrieux. Fr., 2019. Režija: Olivier Jahan. Igrajo: Jeanne Rosa, Thomas Vandenberghe, Emma de Caunes, Yannick Renier, Christine Brücher. TV-drama/komedija. 110 min.
Film pripoveduje zgodbo o 41-letni Claire, samski ženski, ki se preživlja kot nepremičninska agentka v francoski Bretanji. Ima urejeno, predvsem pa utečeno življenje, s prijatelji in sorodniki. Med svojim delom naleti na Bruna, samotnega, a privlačnega moškega, ki se ogreje zanjo. Tudi Claire je Bruno všeč, a nekako prikrito, kakor bi se sramovala ali bila zavrta.
In slednje se izkaže kot resnično; strašen dogodek iz njenega otroštva je Claire v najintimnejših življenjskih rečeh zavrl. Najprej obišče psihiatra, kar se izkaže za polomijo. Njeno življenje se vse bolj postavlja na glavo ...
Beethoven 250: Za Elizo, Beethovnova uspešnica: TV SLO 2 ob 20.10
For Elise - Beethoven's Bestseller. Dok. film. 60 min.
Beethoven 250: Za Elizo, Beethovnova uspešnica Foto Tv Slo
Beethovnova klavirska skladba Za Elizo je eno najbolj priljubljenih del klasične glasbe na svetu. Je zapeljiv napev, ki vedno znova osvaja. Skladbo so uporabili tudi v filmih, kot so Neslavne barabe, Žrelo in Rosemaryjin otrok. Poznamo jo kot melodijo zvonjenja na mobilnih telefonih, kot glasbo pri čakanju na prevezavo klica ipd.
Kako je skladba, ki ima le 928 not, dosegla takšno mednarodno slavo? Kdo je bila Eliza, ki ji je Beethoven posvetil to skladbo? Ugledni muzikologi razkrivajo skrivnosti čara te skladbe.
Muzej norosti: TV SLO 2 ob 17.50
Slo., 2018. Režija: Bernard Perme. Dok. film. 55 min.
Muzej norosti Foto Tv Slo
V gradu Cmurek ob avstrijski meji domuje v prostorih nekdanje norišnice Muzej norosti. Kraj, ki ga ni, na pol poti med Dunajem in Trstom, je z nenavadnimi zgodbami pritegnil etnologe, literate in glasbene skupine. Pod gradom teče Mura, ki ločuje pokrajini, je obenem meja med narodoma in jezikovna meja. Meje pa si postavljamo tudi sami: med ’normalnimi’ in drugimi, ki so jim prilepili nalepko ’norosti’, ’motenosti’, ’defektnosti’, ’neprilagojenosti’.
Po 2. svetovni vojni je bil v gradu Dom onemoglih, nato Dom za duševno defektne. Ko so enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec 2004 zaprli, je nastala tišina. Sosedje so se začeli zavedati, da so zgodbe gradu pomembna, čeprav težavna dediščina ...
