Tiskane izdaje
Ne predstavljam si, kako bodo ZDA zvlekle Edwarda Snowdna na svoje območje Monroejeve doktrine.
Dead or alive?
Vsekakor pa bodo o vsem zagotovo posneli film, ker nacija kajpak potrebuje slavno zgodovino.
In za razumevanje »zgodovinskih dejstev« so jim še najbolj pri roki kavbojke in žajfnice. No, z »žvižgačem« Snowdnom ne bodo nežni: če bo treba, bodo uporabili kloroform in kitolovske harpune, kot so to prikazali v King Kongu. In potem bodo zverino, ko se bo zatekla na Empire State Building, še ustrezno »obdelali« z brezpilotnimi letali. Čemu bi ga, izdajalca, premetavali po temnicah, zapori so že tako polni!
Če že, mimogrede, brez pridušanja nad totalitarizmi: zgodovinar Eric Hobsbawm piše, da je bila po destalinizaciji v SZ v ameriških zaporih nenadoma mnogo hujša gneča. In tako je menda še zdaj. Ampak obe veliki deželi gulagov in rezervatov dobro sodelujeta.
Temelji tega bizarnega sožitja so tudi v t. i. Monroejevi doktrini (1823), s katero si ZDA lastijo celotno zahodno hemisfero.
Po razpadu sv. alianse so si zadali, da bodo izrinili Špance iz Južne Amerike in omejili »ruske ekspanzionistične težnje do severnoameriške tihomorske obale«.
Gre za strogo ločitev med Starim in Novim svetom: »1. ameriška polobla ni več kolonialno območje evropskih sil; 2. vsak poskus vmešavanja na območje ameriške poloble bo razumljen kot ogrožanje celotne celine; 3. ZDA se ne vmešavajo v notranje zadeve Evrope«.
Monroejeva doktrina, ki so jo začasno opustili šele z vstopom v prvo svetovno vojno, še danes determinira celotno ameriško zunanjo in obrambno politiko.
In kako je dve stoletji pozneje? ZDA so zrasle v hegemona brez primerjave v zgodovini, ki s svojimi lovkami ne sega samo na letališče Šeremetjevo, kjer se ta hip skriva Edward Snowden, ampak si lahko privošči sleherno razposajenost in razuzdanost po vsem svetu.
Da prisluškujejo tudi svojim prijateljem v Evropi, je nekaj še najmanj pomembnega. Mnogo bolj skrbi, kako ZDA ponižno poljubljajo čevelj nekdanje evropske sile, ki so se uklonile in niso dovolile preleta bolivijskega predsednika Eva Moralesa. To ni več sramota samo za Evropo, v zadregi bi moral zardeti ves svet. The World is our Playground, si lahko rečejo v ZDA.
In seveda niti ne pomislijo, da bi tudi sami zardeli, ker imajo take prijatelje. Podrepnike, ritoliznike, državnike in diktatorje brez hrbtenice. Če si prvi med enakimi v taki druščini, bi se vsakdo moral po sokratsko zazreti vase: Saj res, kako dolgo pa se na tak način še da »voditi« svet?
Američani si domišljajo, da ga vodijo. Lepa reč, človeštvo še nikoli ni bilo v tako bednem in predvsem brezperspektivnem stanju, da pa se ga, kot si mislijo, nadzirati s sateliti, brezpilotnimi letali, prisluškovalnimi napravami, sankcijami ter kar z grožnjo in s silo.
Snowden bo v zgodovini, upajo, kotiral kot leta 1894 francoski častnik alzaško-judovskega porekla A. Dreyfus, ki so ga aretirali zaradi suma vohunjenja za Nemčijo. Emile Zola je v javnem pismu J'accuse (Obtožujem!) hudo ožigosal montirani antisemitski proces in Francija se je vsaj malce zdramila. Kdaj se bodo zdramili naši prijatelji pod Kipom svobode?
